Uroš Zorman ima veliko prijateljev. Jureta Dolenca, Deana Bombača, Gorazda Škofa, Luko Žvižeja, Dragana Gajića, Borisa Denića, Uroša Bregarja, Jureta Viščka, Miho Zarabca, Blaža Janca ... Če ostanemo v ožjih športno-poslovnih okvirjih Zormanovega rokometnega udejstvovanja, pa naj mi ne zamerijo Zutovi prijatelji, ki smo jih izpustili. Ima jih preveč pod streho, kjer živi, trenira in igra slovenska reprezentanca, da bi jo (že) lahko vodil v njenem najboljšem interesu, so trdili mnogi, ko je Rokometna zveza ustoličila na selektorski stolček nekdanjega kapetana Dolenca, Bombača, Gabra, Mačkovška, Zarabca, Janca, Lesjaka, Blagotinška, Marguča, Ferlina … Itak bo klical svoje prijatelje, s katerimi so igrali, kofetkali, kartali, žurirali. Res jih je, ampak zato, ker je ocenil, da so najboljša izbira za slovensko reprezentanco. In z uspehi na igriščih je to do danes potrjeval. Zdaj pa predsodek dokončno pokopal, kot Adam Savage zrušil še en mit.
Ne, Uroš Zorman ne kliče prijateljev, ker so njegovi prijatelji. V nasprotnem primeru bi Jureta Dolenca in Deana Bombača vpoklical na svetovno prvenstvo na Hrvaško, jima uresničil željo, da v soseščini pred stotinami slovenskih navijačev še zadnjič poskusita osvojiti kolajno. Deki svojo edino v reprezentančni karieri. Ne, (kot) selektor je presekal.
Družba je družba, služba je služba, si je rekel. Čeprav mu ni bilo lahko, je dvema legendama slovenske reprezentance, svojima prijateljema, rekel, da ju ne potrebuje več. Tudi Vuja je v svojih časih na Slovenskem to počel, le da malce bolj brezkompromisno, da ne rečemo brez spoštovanja do likov in dela nekaterih velikanov slovenskega rokometa. Zorman v javnosti pač ne govori, da ni dedek mraz, ki bi delil vpoklice, kot je neposrečeno odgovoril Vuja, ko ni omogočil Urošu Zormanu igranja zadnje tekme v reprezentančni karieri v razprodanih Stožicah. Se zato kasneje opravičil, to je treba dodati. Zorman se je obema na čakanju pred ‘penzijo’ zahvalil v pogovoru na štiri oči in čeprav (še) nismo govorili niti z Dolencem niti z Bombačem, sem prepričan, da si bosta z Zormanom segla v roko, ko se naslednjič vidijo. Šli bodo na večerjo, pivo, kavo. Karkoli. Da ne bo nesporazuma, tudi Uroš Zorman seže v roko Veselinu Vujoviću, ko ga vidi, ali mu tudi Gorazd Škof, pa nisem prepričan ...
Priznam, malo me je presenetil, da bo (sploh) Dolenca in Bombača pustil doma. Ne ker bi delil prepričanje, da reprezentanco sestavlja iz lastnih, osebnih interesov.
