Za Damirjem Čontalo in njegovimi varovanci so stresni dnevi. Poraz z Olimpijo je med vsemi, ki se jim po žilah pretaka črno-bela kri, izzval obilo nezadovoljstva; po zapravljeni prednosti dveh golov je sprožil eksplozijo nejevolje, ki je tlela že nekaj časa. Ker so tri zmage na desetih tekmah kakopak veliko manj od visoko zastavljenih ambicij. Od tega ne beži nihče, tega se zavedajo vsi, stanje duha pa je temu primerno.
Žvižgi po spopadu z zmaji so bili dovolj zgovorni, vendar ni ostalo pri tem. Družbena omrežja so bila v preteklem tednu polna kritik na račun trenerja in igralcev. Takšnih in drugačnih, a tega smo se v današnjih časih že navadili; pod krinko anonimnosti je marsikdo sposoben napisati marsikaj. In še več ... Brez vsakršnih zavor, toda bile so tudi strupene puščice z imenom in priimkom. S podpisom.
Tako so svoje mnenje izrazili člani soboške navijaške skupine. Black Gringosi so ogorčenje najprej izrazili s transparentoma, v četrtkovem popoldnevu pa so storili še korak naprej. Ni jih malo, ki menijo, da je bil ta nepotreben oziroma da so (vsaj malce) prestopili mejo, toda naposled je najpomembneje, da je njihov obisk treninga (prišlo jih je okrog 25), na katerem so se želeli pogovoriti s strokovnim vodstvom in igralci, minil brez razvnetih strasti. Brez incidentov. Celo brez povišanih tonov! Številni starši, ki so medtem spremljali vadbo svojih zagnanih otrok na igrišču z umetno travo, bržčas niso niti vedeli, da se za njihovimi hrbti kaj dogaja ...
Dialog se je v iskanju pozitivne energije naposled končal z aplavzom vseh akterjev. In z obljubo, da mora biti odslej drugače ... Predstavniki 12. igralca so svoje ljubljence v največji meri opozarjali, kako bi se morali vedno in povsod boriti za klubske barve in kako pomemben je pri tem kolektivni duh, ki so ga v preteklem obdobju pogrešali. Poudarjali so zvestobo svetemu imenu, črno-beli barvi in grbu.
Toda po drugi strani imajo s tem nekaj težav tudi v lastnih vrstah. Iz preprostega razloga: ker se zvestoba ne kaže – ali se vsaj ne bi smela kazati – le na tekmah proti bolj zvenečim nasprotnikom. Ali če hočete, derbijih. In ne le ob zmagah, uspehih ali – večjih neuspehih. Morala bi biti stalnica. Neizmerna ljubezen, na katero navijači tako pogosto prisegajo, se prav gotovo razkriva tudi ali predvsem z obiskom stadiona. Njihove severne tribune v Fazaneriji! Ta vse prevečkrat ni dovolj zasedena, njena podoba prepogosto ni na ravni pridobljenega ugleda. Ko bo drugače, ko bo polna in ko bo od prve do zadnje minute odmevalo na vsaki preizkušnji (tudi proti Taboru ...), bodo njihova stališča ali mnenja vendarle bolj verodostojna ... Poleg tega bi jih morali izkazovati na – tribuni!
