Štiri tedne dolga sezona

Ni seveda prvič, da je dodelitev zlate žoge sprožila tovrstne polemike. Pravzaprav so bila redka leta, ko jih ni. Pa tu ne mislim na slovenskega glasovalca dr. Andreja Stareta, ki je pred štirimi leti s svojim glasovanjem oziroma kontradiktornimi izjavami, ki so mu sledile, zakuhal manjšo aferico. Zlata žoga in podobne nagrade so na splošno običajno kontroverzne in sporne, skoraj nikoli ni splošnega konsenza pri izbiri zmagovalca.

Seveda ne bom zapisal, da so letos zgrešili oziroma brcnili v temo. Z Lionelom Messijem tako rekoč nikoli ne boste zgrešili. Messi je varna izbira. Vedno in povsod. Toda ali je bil res najboljši posameznik sezone 2022/23 ali pa je bil podobno kot danski kolesarski Jonas Vingegaard »zgolj« najboljši posameznik v najpomembnejših štirih tednih taiste sezone?

Letošnji izbor za zlato žogo je namreč malce spominjal na letošnji izbor za zlato kolo. Slednje je romalo na Vingegaardov naslov, čeprav jih ni malo, ki menijo, da sta imela (še) boljšo sezono Tadej Pogačar in/ali Mathieu van der Poel. Zanimiv in pomenljiv je že pogled na lestvico UCI, kjer prvega Pogačarja in drugega Vingegaarda loči skoraj 1400 točk. A Tour je Tour, kot je mundial mundial.

Messi je bil kot Vingegaard. Če je Danec zlato kolo osvojil tudi ali predvsem po zaslugi osvojitve rumene majice, je Messi zlato žogo osvojil tudi ali predvsem po zaslugi osvojitve pokala Julesa Rimeta. Je bil potemtakem najboljši igralec sezone ali »zgolj« najboljši igralec turnirja/dirke leta? Bi potemtakem zlata žoga romala v roke Kyliana Mbappeja, če bi Randal Kolo Muani v 123. minuti katarskega finala zatresel mrežo namesto noge novopečenega »Jašina« Emiliana Martineza?

Morda je v tej luči zanimivo, da leta 2010 osvojitev naslova svetovnega prvaka ni bil eden ključnih argumentov pri podeljevanju zlate žoge, pa se je moral junak finala Andres Iniesta zadovoljiti s tretjim mestom, nagrada pa je romala v roke, uganili ste, Messija. Wesley Sneijder, ki je v tisti sezoni z milanskim Interjem osvojil »treble«, z Nizozemsko pa prišel na korak do naslova svetovnega prvaka, ni bil niti med tri.

Tudi Robert Lewandowski je leta 2021 z Bayernom osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, pri tem pa beležil sijajne številke, med drugim je v bundesligi podrl rekord legendarnega Gerda Müllerja, za katerega se je sicer zdelo, da bo prestal test časa. Ni bilo dovolj, nagrada je romala v roke, uganili ste, Messija.

Zdi se, da Messija obdaja neka »goatovska« avra, ki lahko hitro zaslepi glasovalca. Oziroma mu v dilemi pomaga pri odločitvi.

Če odmislimo mundial, Argentinec nima prav veliko za pokazati iz pretekle sezone. S PSG-jem je osvojil zgolj francoski superpokal in francosko državno prvenstvo, kar je v Parizu higienski minimum. V ligi prvakov so obstali že v osmini finala, ko jih je nadigral münchenski Bayern, Messi pa se je pri tem povsem vklopil v povprečnost svoje ekipe. Ekipa, ki je imela v napadu Erica Maxima Choupo-Motinga, je nadigrala leteči cirkus, ki je imel v napadu M&M (Messija in Mbappeja). Tekom tistih 180 minut je bil Messi pogosto »kje si«. A po drugi strani je malo igralcev, ki lahko v odločilnih trenutkih polfinala svetovnega prvenstva na vrtiljak odpeljejo Joška Gvardiola, enega najboljših branilcev na zemeljski obli, da o tistem epskem finalu, ko sta si z Mbappejem kot nekoč Muhammad Ali in Joe Fraizer v boksarskem ringu izmenjavala udarce, niti ne govorimo.

Erling Haaland, ki je v glasovanju pristal na drugem mestu, je bil po drugi strani eden ključnih mož Guardiolinega stroja, ki je kot osmi evropski klub v zgodovini osvojil čislani »treble«: ligo prvakov, premier ligo in pokal FA. Na SP pa ni nastopil, saj se njegova Norveška tja sploh ni uvrstila.

Zanimiv je tudi pogled na gole številke. Te pri Messiju pravijo 54 tekem, 38 golov, 25 asistenc, od tega 13 tekem, 17 golov in pet asistenc v dresu Argentine. In od teh 17 golov jih je deset zabil na prijateljskih tekmah. Haaland je v sezoni 2022/23 zaigral na 57 tekmah, dosegel 56 golov in v statistiko vpisal še devet asistenc. Od tega je le štiri tekme in štiri gole zbral v dresu norveške izbrane vrste. Potem je tu še Mbappe, ki je v prejšnji sezoni zaigral na 56 tekmah, dosegel 54 golov in temu dodal še ducat asistenc. Od tega je 13 tekem in 13 golov prišlo v dresu s francoskim grbom.

Kot vsak izbor je seveda tudi ta v prvi vrsti stvar okusa. In sogovornika. Morda imajo še najbolj prav tisti, ki pravijo, da je Haaland zlata žoga klubske scene, Messi pa reprezentančne. Povedano drugače, Haaland, ki je kraljeval na klubski sceni, na reprezentančni z Norveško tako rekoč ni obstajal, Messi, ki je zaznamoval daleč najpomembnejši reprezentančni turnir v svetu nogometa, pa na klubski ravni realno ni bil niti v top 10.   

PS: 1. Haaland, 2. Messi, 3. Mbappe. Tako bi bilo videti moje glasovanje za zlato žogo.

PPS: 1. Pogačar, 2. van der Poel, 3. Vingegaard. Tako pa bi bila videti moja glasovnica za zlato kolo.