Ljubljana je prestolnica ene najmočnejših držav na svetu v športu. Slovenija ima, brez lažne skromnosti, ljudi, ki so najbolj zavezani športu kot dodani vrednosti svojega življenja na svetu. Od rekreacije do vrhunskega športa.
Slovenija ima 2,15 milijona prebivalcev, Ljubljana je nedavno prvič presegla številko 300.000. To je v primerjavi z evropskimi državami, mesti, da se ne obrnemo preko meja Evrope, smešno malo. Pa vendar ima Slovenija enega največjih odstotkov olimpijskih kolajn glede na število prebivalcev. In še nekaj je posebnost te 'noro' športne Slovenije – vrhunske športne dosežke dosega v vseh mogočih športih – od nogometa, košarke, odbojke, hokeja, rokometa, kolesarstva, atletike, plavanja, tenisa, smučarskih skokov, alpskega smučanja, juda, smučarskega teka, športnega plezanja, biatlona, jadranja, šaha, motokrosa, namiznega tenisa, alpinizma, potapljanja, parašporta... "You name it!" bi rekli Američani, ki so tako ponosni na svoje športne uspehe.
In... Končala se je sezona 2024/25 v ekipnih športih. Prvič v zgodovini športa v samostojni Sloveniji so vsi državni prvaki v najmočnejših moških športih iz prestolnice. Iz Ljubljane.
NK Olimpija je postala državni nogometni prvak, KK Cedevita Olimpija je postala državni košarkarski prvak, RK Slovan je postal državni rokometni prvak, HK Olimpija Ljubljana je postala državni hokejski prvak in ACH Volley je postal državni odbojkarski prvak.
Normalno, boste rekli in nadaljevali: "V Ljubljani je največ denarja. V Ljubljani so najmočnejša podjetja." Oboje drži. Predvsem pa drži nekaj – Ljubljana kot mesto namenja daleč največ denarja športu, tudi v odstotkih, od vseh mestnih občin v Sloveniji. Ampak, poglejmo proračune državnih prvakov iz Ljubljane za sezono 2024/25 – NK Olimpija 7 milijonov, KK Cedevita Olimpija 5 milijonov, HK Olimpija Ljubljana 3 milijone, RK Slovan 1,5 milijona in ACH Volley 1,5 milijona. Skupaj je imelo torej pet ljubljanskih državnih prvakov v najmočnejših športih proračun 18 milijonov evrov. To je približno toliko kot ima proračun samo NK Celje, ki je bil četrti v državnem prvenstvu in odlično sezono v evropski konferenčni ligi.
Zato lahko rečem samo – Lublana je bulana. Taki izjemni uspehi ljubljanskega športa morajo imeti pozitiven učinek na ljudi. In ga bodo imeli, če ne danes, pa jutri.
A še po nečem je 'Lublana bulana' – gledalcev na tekmah je malo, premalo. Premalo je identifikacije Ljubljančanov s posameznimi klubi v različnih športih. Zakaj, ker njih je preveč? Morda. A vedeti se mora kdo je glavni v mestu – tisti, ki je glavni tudi v državi. In sem ter tja, moji someščani in someščanke, namesto na večerni aperol ob Ljubljanici, zavijte na Kodeljevo, ali v Stožice, ali v kultni Tivoli, ali pa v Šiško, na Svobodo, na Ježico... Ni treba, da opustite klepet v starem delu, ampak se samo sem ter tja odpravite na kakšno tekmo in si poglejte kaj in kako delajo državni prvaki (pa ne samo oni) in jih podprite. Da se boste s sodelavci lahko potem pogovarjali na jutranji kavici tudi o čem drugem, ne samo o najslavnejšem Ljubljančanu na svetu – Luki Dončiću.
