In verjamem, da bi se večina (verjetno celo vsi) slovenskih prvoligašev v primeru Aluminija odzvala podobno. Da bi zaprosili za prestavitev prvenstvenega obračuna. A ko bi prejeli negativen odgovor, se ne bi obnašali kot užaljene primadone, tako kot to počnejo Kidričani.
Sezona se še ni niti začela, pa smo že dobili prvo afero v slovenskem državnem prvenstvu. Aluminij grozi, da ga v nedeljo ne bo v Ljudski vrt in da ne bo odigral prvenstvene tekme z Mariborom. Zato, ker so po karanteni, v katero so morali iti nogometaši in strokovni štab zaradi pozitivnega primera na testiranju za koronavirus, začeli trenirati šele v torek in ker naj se do nedelje ne bi mogli dovolj dobro pripraviti na tekmo. Ker naj bi želeli zaščititi zdravje svojih nogometašev. In ker je nogometna zveza tako zelo »grda«, ker jim ni dovolila prestaviti tekme. In ker je še bolj »grd« Maribor, ker ni uslišal želje Kidričanov po prestavitvi obračuna. Bu-hu. V jok in na drevo, bi rekli na Štajerskem … In ker Aluminiju ni uspelo doseči svojega, bodo zdaj užaljeni bojkotirali tekmo v Ljudskem vrtu. Tako zatrjujejo še vedno. Da jih pod Kalvarijo ne bo, čeprav to pomeni avtomatski poraz z 0:3 in hkrati tudi denarno kazen. Vse to so pripravljeni »popiti«, da bi dokazali svoj prav. A nimajo prav. In s tem, ko jih ne bo v Ljudski vrt, bodo dokazali nekaj povsem drugega. Dokazali bodo popolno nespoštovanje. Do NZS, do slovenske prve lige, do Maribora, do vseh ostalih tekmecev v slovenski prvi ligi. Pa tudi do svojih navijačev in navsezadnje svojih sponzorjev.
Razumem njihovo željo po prestavitvi tekme. In razumem njihove argumente, da ne bodo idealno pripravljeni na obračun z vijoličastimi. Toda od takrat, ko so izvedeli, da bodo v nedeljo vendarle morali igrati z Mariborom, jih ne razumem več. Niti malo. Strah za zdravje svojih nogometašev je prikladen izgovor, toda »ne pije« ravno vode. Kot prvo: pred karanteno so njihovi igralci trenirali. Med karanteno so zagotovo individualno trenirali. In po karanteni bodo imeli pet celih dni, torej hipotetično deset treningov. Če bi njihovi argumenti držali, potem klubi ne bi smeli organizirati prijateljskih tekem med pripravami. Pa vemo, da jih nekateri organizirajo po treh, štirih, petih dneh skupnih treningov. Čeprav so bili pred tem dva, tri tedne brez treningov. Če bi njihovi argumenti držali, potem PSG-ja nikakor ne bi smelo biti danes v finalu lige prvakov, Lyona pa ne v polfinalu. Ker vemo, kakšno je bilo stanje s francoskim klubskim nogometom … Sklicevanje na fair-play je prav tako smešno. Zürich se je v prejšnji sezoni boril za Evropo, pa na zadnjih tekmah ni mogel igrati z nekaterimi prvokategorniki, ker so bili pozitivni na koronavirus in posledično v karanteni. Še hujši primer je Rostov, ki je moral eno tekmo ruskega prvenstva odigrati z mladinci, posledično je izgubil z 1:10. In teh primerov je ogromno. Zadnji je Slovan iz Bratislave v Evropi …
Kidričani bodo, če bodo zares na koncu izvedli svoj načrt in jih v nedeljo v Ljudski vrt ne bo – govori se, da naj bi v tem času odigrali prijateljsko tekmo, kar je absurd vseh absurdov –, pljunili na slovensko prvo ligo. In Nogometna zveza Slovenije bi morala Aluminij ostro kaznovati. Za primer drugim. Kam bomo prišli, če si bo vsak klub kar malce po svoje izmišljal in prikrajal pravila? Jutri se lahko česa podobnega spomni Tabor, pojutrišnjem Olimpija in tako naprej in tako dalje … NZS kot krovna nogometna institucija pri nas je tista, ki določa pravila. In teh se morajo klubi držati. Res je, lahko zaprosijo za kakšno uslugo, toda če NZS oceni, da za takšno uslugo ni realne osnove, morajo to sprejeti in spoštovati. Pogoltniti kakšen cmok. Vsekakor pa je povsem nesprejemljivo, da se gredo nekakšnega izsiljevanja. Ko so nekaj takšnega pred meseci poskusili storiti Belgijci, ki so želeli predčasno zaključiti tekmovanje, jim je predsednik Uefe Aleksander Čeferin dal vedeti, da lahko to storijo, toda v Evropi naslednjo sezono ne bodo igrali. In NZS bi moral zavzeti podobno strogo stališče. Saj nihče Aluminij ne sili v igranje v prvi ligi … Če bodo igrali na amaterski ravni, ne bo testiranj, posledično ne bo pozitivnih in posledično ne bo karantene.
Pa še to. Aluminij igra veliko žrtev, toda … Ali je res tako? So Kidričani zares naredili vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo morebitno okužbo? Resda lahko do nje pride kjerkoli in kadarkoli, vendar ali so Kidričani poskušali minimizirati možnosti? Ker če niso, potem morajo tudi sami prevzeti del krivde na svoja pleča. In glede na to, kakšen organizacijski kaos vlada v Kidričevem … Kakorkoli že, Aluminij s svojo trmo kaže nespoštovanje do vseh glavnih akterjev slovenskega nogometa. No, to pravzaprav počne njihov upravni odbor na čelu s predsednikom Markom Drobničem. V Kidričevem je, kot vse kaže, pač tako, da ljudje v oblekah odločajo o tem, kako dobro so pripravljeni fantje v dresih …
Kdo ve, morda si bo Aluminij do nedelje vendarle premislil. Za dobro vseh, predvsem za svoje dobro. Če si ne bo, bo zelo očrnil svoj ugled, ki si ga je v zadnjih letih uspel zgraditi. In hkrati bo dodobra ogrozil regularnost tekmovanja. Kajti predstavljajte si, kako se bodo počutili Olimpija, Celje, Mura in kdorkoli bo še v tej sezoni konkurent Mariboru v boju za naslov slovenskega državnega prvaka, ko bodo videli, da so Mariborčani prve tri točke prejeli, ne da bi jim bilo sploh treba stopiti na igrišče, medtem ko bodo morali vsi omenjeni klubi igrati z Aluminijem, ki bo tudi v tej sezoni brez dvoma trd oreh za vsakega tekmeca. Če bo sploh želel igrati … Kidričani bi hkrati lahko pokazali malce več ambicioznosti, četudi so v drugem delu prejšnje sezone dokazali, da so skoraj že sramotno neambiciozni, ko so v upravi kluba storili pravzaprav vse, kar je v njihovi moči, da bi zavozili na igrišču težko priigrano tretje mesto v državnem prvenstvu po jesenskem delu sezone in polfinale slovenskega pokalnega tekmovanja. Tudi v novi sezoni uprava kluba kaže svojo popolno nerazumevanje tekmovalnosti v športu, tudi v primeru nesmiselnega vztrajanja pri bojkotu prvenstvene tekme kaže, da jim stvari niso ravno najbolj jasne. Vsaj ko govorimo o tistem, kar športnike najbolj žene naprej – tekmovalnosti, želji po premagovanju tekmecev. Kajti čeprav Kidričani zatrjujejo, da niso pripravljeni – mimogrede, kdo je kriv, da so priprave začeli kot zadnji? –, to še ne pomeni, da ne morejo premagati Maribora. Kje piše, da bi Mariborčani v štajerskem derbiju v nedeljo zagotovo osvojili tri točke? Še posebej v teh časih, ko vijoličastim misli – popolnoma razumljivo – nehote že uhajajo k evropskim preizkušnjam, bi lahko šumarji presenetili svoje lokalne rivale. Tudi nepopolno pripravljeni – ne pozabimo, da lahko trenerji med tekmo zamenjajo skorajda polovico svojega moštva – bi lahko Kidričani ugnali Mariborčane. A za kaj takšnega morajo prvo sploh stopiti na igrišče in začeti igrati. V nasprotnem primeru je scenarij znan, v nasprotnem primeru možnosti za zmago ne bodo imeli. Niti za remi. V nasprotnem primeru bodo po prvem krogu ostali na ničli, z gol razliko 0:3. Zanje morda sprejemljivo, za tiste prave športnike zagotovo ne …
