Razumljivo. Plebiscitarna podpora, kot pravimo podpori brez omembe vredne opozicije, je izjemno redka, še najbolj v našem političnem in družbenem prostoru. Podpora, kakršno v teh dneh uživa Matjaž Kek, je nekaj izrazito redkega, sama po sebi pa ne bi mogla biti bolj koristna za slovenski nogomet in za prihodnost slovenske reprezentance. Toda, pozor. Medtem ko velik del absolutnega strinjanja z imenovanjem v vseh pogledih najbolj primernega strokovnjaka izhaja iz pravih vzgibov in počiva na zdravih – povezujočih, slovenskih, strokovnih – temeljih, je nezanemarljiv del, ki me vsekakor skrbi.
Ne morem ga spregledati, ne želim mimo njega in ne želim ostati tiho. Iskreno ne vem, kako globoko sega tovrstno razmišljanje v kroge ljudi, ki imajo tako ali drugačno moč vplivanja na javno mnenje. Zagotovo pregloboko, če obstaja nastop, kakršen je bil nastop Zlatka Zahovića v intervjuju za Sportal, kjer je Keka neodgovorno označil za Violo. In zagotovo pregloboko, če obstajajo neposrečeni komentarji nekaterih novinarskih kolegov na družbenih omrežjih. A ne vem – še enkrat –, kako globoko.
Vem pa, da je moteče veliko sicer manj relevantnih, a vseeno nevarnih (in predvsem na nevaren način podanih) mnenj, ki jih je v dobi neskončnih komunikacijskih možnosti vseeno mogoče javno izraziti. Nadležno veliko je slavljenja Kekove vrnitve kot nekakšne bizarne mariborske zmage nad ljubljansko nogometno vladavino – karkoli naj bi to bilo – in njeno (pri najbolj bizarnih osebnih celo slavljeno) neuspešnostjo. Jasno, Kek je ponosen Mariborčan – in prav je tako. Sijajno je tako. Toda nekdanji in novi selektor je prišel kot izrazito združevalen dejavnik, ki želi premostiti vse jarke in kanale, zaradi katerih so reprezentančne težave v zadnjih letih rasle kot gobe po dežju.
Če bomo združevalno delovali vsi, je Kek lahko zadetek v polno in za Slovenijo lahko pomeni veliko zmago. Kdor se v primežu trapastih teorij zarote veseli zmage neke regije in neke zaslepljene lokalne ideologije ter slovensko nogometno revolucijo vidi v tej luči, pa Keku dela najslabšo mogočo uslugo in Slovenijo poriva proti skupnemu porazu. Vnovičnemu.
