Da ne pišem o tem, koliko slabih (no, kakšna je bila tudi dobra) šal sem se naposlušal v vseh teh letih o nogometnih sodnikih. Do danes se ni spremenilo nič. Popolnoma nič. Sodniki na nogometnih tekmah so nebodigatrebe, ki samo jemljejo denar klubom, svojega dela tako ali tako ne opravijo dobro, poleg tega pa so svoja kasta ljudi, ki se počuti vzvišena nad tistimi, ki se podijo po igrišču. Tako je bilo pred 40 leti in več in tako je tudi danes.
Ampak danes se ne bomo ukvarjali z nogometnimi sodniki, temveč s kočevskimi medvedi. Klicali smo tudi predsednika Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vladimirja Šajna, da bi lahko za vas komentiral sporni odstrel kočevskih medvedov, pa se ni javljal na telefon. Morda ni hotel odgovarjati na vprašanja, morda pa je imel neodložljive obveznosti in ni imel časa, da bi v desetih sekundah povedal: »Nimam komentarja!« Jasno je, da so pri NK Maribor proti brezpogojni zaščiti kočevskih medvedov, saj so neposredni proizvajalci, katerim kočevski medvedi delajo škodo in zaradi tega utrpijo izpad dohodka. Sicer se pri NK Maribor strinjajo s tem, da medvedi morajo biti, a oni ne bi imeli kočevskih, ampak bi jih morda raje uvozili iz Avstrije ali Francije. Toda vijoličasti pozabljajo na to, da so medvedi medvedi ne glede na to, kakšne »gate« imajo oblečene – take v barvah slovenske trobojnice ali pa črtaste rdeče-bele v slogu avstrijske bandere.
Da, ker so medvedi pač nujno zlo, brez katerih ne moremo, saj ohranjajo ravnotežje v naravnem okolju, jih moramo sprejeti takšne, kakršni so. Zagotovo pohrustajo tudi kakšno ovco, ki je ne bi smeli, ali pa uničijo kakšen čebelnjak in naredijo škodo. Toda ker smo primorani živeti v simbiozi z njimi, se pač sprijaznimo s tem, da sem ter tja naredijo škodo. Najbolj poredne medvede, ki kar lomastijo po obori z domačo srnjadjo ali po pašniku z mladimi jagenjčki, pa kmalu pospravijo. Pridejo lovci in jim skrajšajo življenje, ker so preveč nevarni za okolico, v kateri živijo.
Aha, saj res! Začeli smo z nogometnimi sodniki, nadaljevali s kočevskimi medvedi in spet se moramo vrniti k nogometnim sodnikom. So slednji res tako zaščiteni, da jim nihče nič ne more? Se res obnašajo vzvišeno in nespoštljivo do igralcev in strokovnih članov klubov? Skoraj zagotovo je v tem nekaj resnice, saj si ne bi dovolil pomisliti, da si trener Maribora izmišljuje in joka samo zato, ker je zaradi lastne napačne presoje izgubil tekmo.
Zagotovo ima svoj prav tudi »padre padrone« rumene družine. Oba pač branita svoj obor, svoje ovce, če se malce pošalim in vrnem na kočevske medvede. Tako tisti vijoličasti kot tisti rumeni bi se morali zavedati, da stokanje zaradi medvedov povzroča efekt bumeranga in da je rešitev samo skupna in sistemska. Ker medvedov ne moremo nagnati na Hrvaško ali na Madžarsko, saj jih vseeno potrebujemo, bi bilo morda boljše, če bi se s temi kožuharji raje usedli za isto mizo in jim ponudili kozarec sladkega strda ter se dogovorili, da bodo sami naredili red med seboj.
Če nekomu groziš s palico, se bo avtomatsko postavil v obrambni položaj in medved, ko se počuti ogroženega, ugrizne nazaj. Ali pa ...? Kakšen predlog oziroma kakšno rešitev predlagajo v Mariboru ali Domžalah? Nogomet brez sodnikov? No, ja, saj smo se tudi mi stepli, ko smo si kot mulci sami sodili na tekmi na sosedovem travniku.
