Kriv je, ker bi jih med tekmami marsikateremu igralcu moral napeti, da bi temu besede še nekaj časa odzvanjale v ušesih. Ne vem, če bi zaradi tega Olimpija dobila kakšno tekmo več, bi bil pa vsaj vtis boljši, sam pa bi imel »krit hrbet«. Kriv je, ker bi lahko že prej rekel, da se tega ne gre več, saj mu je bilo najbrž še med pripravami hitro jasno - vsaj moralo bi mu biti -, da se bo zelo verjetno zgodilo nekaj podobnega, kot se dogaja. Pa ni.
Delal je naprej in čakal, upal na boljše čase, na to, da se bo morda kar tako nekaj spremenilo v pozitivno smer. Ampak to je bilo seveda iluzorno pričakovati. Kajti ta ekipa tega ni sposobna. Za to pa ni kriv (le) Martić, ampak nekdo drug. In čisto malo tudi nekaj drugega.
Korenine zdajšnjega stanja segajo v poletje, čas selekcioniranja moštva in priprav. Tam je bil glavni direktor Roman Lisac. On je bil tisti, ki je Martiću sestavil ekipo, mu porinil v roke kup mladcev in na eni strani hotel, da se razvijajo, torej veliko igrajo, na drugi seveda tudi dober rezultat. Z enim, dvema bi to morda še šlo, s tolikimi pač ne, posebej, ker so nadarjeni morda res, jim pa še ogromno manjka, da bodo postali pravi igralci. In Olimpija ne bi smela biti poligon, da se tu učijo tudi osnovnih stvari in delajo osnovnošolske napake.
Lisac je bil tisti, ki je Martiću sestavil tako številčno ekipo, v kateri pa je kvantiteta veliko pred kvaliteto, v tej ekipi je tudi nekaj košarkarjev, ki naj bi bili nosilci, ampak tega niti slučajno niso sposobni. Oba Američana sta vzorčni primer tega. Letošnja Olimpija je pač selekcionirana zelo slabo, Lisac je udaril mimo, Martić pa je to sprejel. Ker si ni upal izraziti nasprotovanje? Ko se na to naveže še dejstvo - in to je tisto prej omenjeno malo nekaj drugega -, da je med pripravami manjkalo nekaj igralcev, ki so bili v reprezentancah, in ko svoje dodajo še sodniki v ligi ABA, potem dobimo izkupiček, kakršnega ima Olimpija trenutno.
Martić se je preprosto izgubil v kolesju želja in prioritet: moral bi zmagati določene tekme v ligi prvakov ali ligi ABA, pa enostavno ni imel dovolj dobrega kadra za to, potem je bilo treba zmagovati še v slovenski ligi, ker je to pač Olimpija, in je še tam dajal največ minut tistim, ki so že sicer veliko igrali, brez minutaže pa so ostajali tisti, ki bi ravno tam lahko dobili svojo priložnost.
Prejšnji teden je sicer sledil zasuk v filozofiji, zdaj je jasno določeno, da bodo v večini primerov nekateri več igrali v slovenski ligi in drugi v ostalih dveh, ampak to bo v praksi namesto Martića že izvajal nekdo drug. Dejstvo pa ostaja, da s to ekipo niti Željko Obradović ne bi izvlekel veliko več, če sploh.
In težko verjamem, da bo pod Nikitovićevim vodstvom kaj dosti drugače. Ne, če ne bo tudi kakšne igralske spremembe (čeprav je očitno že predčasna vrnitev Marka Simonovića precejšnja okrepitev). In potem bomo doživeli deja vu lanske sezone, ko je Lisac menjal Gašperja Okorna zaradi slabih rezultatov in potem dopolnil kader. Takrat za Zorana Martića, ki je zdaj kot trener prvi plačal ceno ponovitvi lanskega scenarija. Jasno je bilo, da bo tako, Lisac seveda ne bo pljuval v lastno skledo.
