Navijate za ljubljansko Olimpijo in ste na tak način želeli povedati, da se za zgodovinski uspeh svojega kluba želite zahvaliti hrvaškemu trenerju, ki je celotno sezono s klopi vodil zeleno-belo četo? Hm, prav mogoče je, da ste v velikih težavah. Ste tisti sredin večer v Stožicah manjkali in ste nekdanjemu nogometašu Liverpoola skandirali ob kakšni drugi priložnosti že pred osvojitvijo dvojne krone? Morda v Domžalah, ko je Olimpija vknjižila točko za potrditev državnega naslova, morda na Prešernovem trgu taisti večer, morda v Mariboru ob zmagi na odločilnem derbiju? Hm, prav mogoče je, da ste v težavah tudi vi. Kaj pa če iz tega ali onega razloga na tekme ne hodite, a imate Olimpijo radi, pri tem pa ste ocenili, da je bil Bišćan pravi trener zanjo in da bi moral ostati? Ste to morda povedali ženi, vam je ušlo na pivu s prijatelji ali ste zapisali na svojem facebook profilu? Hm, lahko se zgodi, da boste določene preglavice imeli celo vi. Morda boste slednji želeli sebi ali svojemu otroku kupiti Olimpijin dres, a ne boste mogli v klubsko trgovino.
"Nekateri navijači Olimpije ne smejo kupiti Olimpijinih dresov!" bi vam kaj lahko zabrusil varnostnik pred njo, preveril vašo identiteto, vas prepoznal kot avtorja spornega zapisa ali spornega klepeta v baru in vas razdelil v eno od dveh kategorij. Če ste zgolj podpirali Bišćana, boste bržčas smeli kupiti le šal. Če ste ob tej podpori na katerikoli točki kritizirali lik in delo velikega vodje Milana Mandarića, pa najbrž ne boste smeli kupiti ničesar. Ne bodite presenečeni, če se vam nekega dne zgodi natanko to. Kot ne smete biti presenečeni tisti, ki obiskujete tekme zmajev in boste ob kateri od naslednjih priložnosti želeli kupiti vstopnico - morda sezonsko, morda zgolj za naslednji večni derbi, morda za katero - za dobro slovenskega nogometa seveda upam, da jih bo čim več - evropsko tekmo. Na prodajnih mestih lahko pričakujete varnostnika, ki bi utegnil na podlagi izkazane identitete oceniti vašo primernost in se odločiti. Če ste Bišćanu zgolj ploskali, bi na tej kontrolni točki dobili kakšno karto slabše kategorije. Če ste mu skandirali, bržčas lahko tudi na take vstopnice pozabite. Če ste kjerkoli in kadarkoli izrekli karkoli kritičnega na račun tovariša Tita, pa bi se vam znalo zgoditi, da do mesta na tribunah ne bi mogli vi in prvo koleno vaših sorodnikov.
Od kod ta moja črnogleda projekcija? Želel bi si, da bi bila bodisi povsem izvita iz trte bodisi plod kakšne preveč bujne, preveč metaforične domišljije. Toda žal ni tako, žal gre za predvidevanje realne možnosti nečesa, kar bi bil najbolj logičen naslednji korak v razvoju edinega prvoligaša iz Pjongja... pardon, iz Ljubljane. Morda ste slišali, morda še niste, a Olimpija je svojega novega trenerja javnosti predstavila na način, pri katerem je beseda javnost zgolj ciničen posmeh in avtokratski pljunek v obraz vsemu, za kar se je svobodni svet boril skozi desetletja in stoletja. Ta severnokore... pardon, slovenski klub je namreč ob uradnem imenovanju Ilije Stolice za Bišćanovega naslednika napovedal predstavitev srbskega strokovnjaka javnosti, a si je v resnici koncept javnega definiral povsem sam oziroma vse skupaj celo spremenil v povsem zaseben dogodek.
Kar so vam nekateri dovolj všečni slovenski mediji, ki se jih zadeva ni dotaknila, pozabili povedati, je namreč dejstvo, da so tiskovno konferenco pri Olimpiji uradno poimenovali "Pogovor predsednika in novega trenerja z nekaterimi mediji", vse skupaj zaprli v prostore kluba, prednje postavili varnostnika ter delali selekcijo med poslušnimi in neposlušnimi, pohlevnimi in kritičnimi, dovolj in premalo režimskimi. Pred zastraženimi vrati so pustili tiste, ki so jih bodisi zmotili s podajanjem informacij - do zadnje točnih in preverjenih! - slovenskim nogometnim navdušencem bodisi z izražanjem mnenj s predznakom pomislekov in nestrinjanja. S tem ko so delali selekcijo med nami, pa so jo že na tej točki delali tudi med vami.
Med bralci, gledalci in poslušalci, posledično tudi med lastnimi navijači. Kdor je molčal ob tem, bi verjetno molčal tudi, če vi ne bi mogli v klubsko trgovino ali na stadion. Ker, to gotovo razumete, za začetek niste smeli na tiskovno konferenco. V zameno za suhoparno izjavo prvega moža kluba in - brez zamere - klišejske floskule njegovega neštetega trenerskega izbranca bi ti ljudje molčali, tudi če vi ne bi smeli kupiti dresa ali vstopnice zgolj zato, ker mislite drugače, kot misli predsednik, in si to v svobodni državi upate glasno povedati. Veste, že dolgo namreč ne gre več za to, ali ima Mandarić s svojimi potezami prav. Že dolgo gre zgolj za zastrašujoče spoznanje, da teh potez nihče ne sme postaviti pod vprašaj. Ne mi in ne vi.
Če verjamete ali ne, nam Mandarić in Olimpija nista vzela popolnoma ničesar. Stolica bo kmalu moral na uradne tiskovne konference, ki jih na javnih krajih za dejansko javnost pripravljajo svobodne organizacije, svobodni klubi, svoboda - ironija vseh ironij - društva, kakršno je po statutu tudi Olimpija. Na teh konferencah se bo, o tem sem trdno prepričan, z vprašanji spoprijel tako, kot to počne profesionalec v demokratični družbi. Bi se zagotovo spoprijel že tokrat, a je bil prisiljen svoje udejstvovanje v Ljubljani začeti z nečim, na kar se bo moral v naši svobodni prestolnici navaditi - z dekretom in s prepovedjo lastnega mnenja, lastne volje. Kakorkoli, ob neizbežnih srečanjih bo bodisi odgovarjal bodisi ne, to bo kot človek, o katerem še ne moremo soditi, presodil sam. Mi bomo v obeh primerih dobili svoje, on pa že zdaj zagotovo zelo dobro ve, da mu bomo na voljo vedno.
Kar je precej pomembneje od tega, da je on na voljo nam. Kadar bo želel svojega nadrejenega označiti za najboljšega predsednika vseh časov ter za križanca med Božičkom in Dedkom Mrazom, vam bomo to sporočili. To pa bomo storili tudi, ko bi se mu zelo kmalu utegnilo zgoditi, da bo želel povedati vse o krivicah, zablodah in razlogih za predčasno prekinitev pogodbe. Nikakor ne bo prvi in gotovo ne bo zadnji, ki bo morda želel razložiti, da je nogo dobil zgolj zato, ker je imel neko svojo idejo in ker ta ideja ni bila v skladu z vizijo, v kateri on ni pomemben. A ne samo on: v tej viziji ni pomemben niti klub, niti Ljubljana, niti Slovenija, niti mi in niti - vi. Če ste navijači Olimpije ali ne, Mandariću niste važni, in tako posredno kot neposredno vam je to dal že večkrat vedeti tako zelo jasno, da ne bi mogel bolj. Vaša grla, vaša srca, a tudi vaše vstopnice in vaši dresi so v veliki sliki aktualnega vodenja Olimpije vredni približno toliko, kolikor so bili vredni Bišćanovi uspehi. Ni jih mogoče dovolj dobro prodati, z njimi ni mogoče pospraviti dovolj denarja v blagajne, ki so vse prej kot klubske.
Toda če je v svetu divje ekonomije še mogoče nekako požreti, da bi Mandarić celo vas odpustil, če bi bolj navijali za nogometaša pred iztekom pogodbe kot za 16-letni prodajni artikel, se na neki točki končata tako brezmejnost vladavine zaslužka kot mogočnost zakonitosti trga. Pri svobodi. In ko nekdo zareže v svobodo medijev, je rez v vašo svobodo bližje, kot si je večina pripravljena priznati.
