49 dni do OI - Francija šestič, Pariz tretjič

Francoska prestolnica je igre prvič gostila 1900, v zgodovino pa so zapisane kot najslabše organizirane doslej. Trajale so od maja do konca oktobra, potekale so v sklopu svetovne razstave, ker je pred igrami prišlo do spora med Mednarodnim olimpijskim komitejem, ki mu je načeloval ustanovitelj olimpijskega gibanja Pierre de Coubertin, in lokalnim organizacijskim odborom, pa so tekmovanja potekala v povsem drugih športih, kot je bilo zamišljeno.

Med športi, ki se po 1900 niso nikoli več pojavili na olimpijskih igrah, so bili motociklizem, balonarstvo, kriket, plavanje čez ovire, podvodno plavanje, streljanje na žive golobe in še nekateri. Mnogi tekmovalci in tudi zmagovalci še dolgo let po dogodku niso vedeli, da so nastopili na olimpijskih igrah, saj so poročevalci s tekmovanj govorili o mednarodnem prvenstvu, mednarodnih igrah, svetovnem prvenstvu ali veliki nagradi svetovne razstave. Uradno ime iger je bilo Mednarodno tekmovanja v telesni vadbi in športu (Concours internationaux d'exercices physiques et de sport).

Štiriindvajset let kasneje so bile igre v Parizu velikanski uspeh. Zadnjič je bil na čelu Mok Pierre de Coubertin, prvič je bil uporabljen olimpijski moto - hitreje, višje, močneje (Citius, Altius, Fortius), nastope športnikov pa si je dnevno ogledalo 60.000 gledalcev.

Junaka iger sta bila finski tekač Paavo Nurmi in Američan Johnny Weissmuller, ki je osvojil tri zlate medalje v plavanju in bronasto v vaterpolu. Kasneje je Weissmuller zaslovel tudi na filmskem platnu v vlogi Tarzana.

Zanimivo, da je istega leta 1924 Francija gostila tudi prve zimske olimpijske igre. Že na prejšnjih poletnih igrah v Antwerpnu so potekala tekmovanja v hokeju na ledu in umetnostnem drsanju, prvič pa so možnost za olimpijske medalje dobili zimski športniki v Chamonixu. Na igrah je nastopilo 250 atletov iz 16 držav, ki so se merili v 16 tekmovanjih.

Skladno z razvojem olimpijskih vrednost se je množilo število športnikov na naslednjih igrah. 1968 na zimskih igrah v Grenoblu jih je bilo že 1158, 1992 v Albertvillu pa 1801, med njimi tudi 28, ki so prvič v zgodovini nastopili pod zastavo Slovenije.