Zakon o javnih zbiranjih ureja področje prireditev in določa, da o izdaji dovoljenja odloča ali upravna enota ali policija. Torej odloča o prijavi, ki pride od organizatorja dogodka. Zakon loči večje in manjše prireditve oziroma manj in bolj tvegane prireditve.
Bolj tvegane določa 13. člen zakona o javnih zbiranjih, v katerem je zapisano, da o bolj tveganih odloča upravna enota. Za vse ostale prireditve pa je odgovorna policijska postaja. Upravna enota je pristojna takrat, ko gre za zaporo ceste, mednarodne dogodke, športne prireditve, ko tekmujejo v prvi državni ligi, in prireditve, na katerih je več kot 3000 udeležencev in na katerih se postavljajo večji začasni objekti ali pa se uporablja odprt ogenj.
Torej je za primer nogometne tekme v 1. SNL pristojna Upravna enota Ljubljana. Med pogoji, ki jih mora zagotoviti organizator za izdajo dovoljenja, je tudi to, da bo zagotovil red na prireditvi. Na športnih prireditvah, na katerih je deset in več tisoč udeležencev, vse skupaj varujejo zasebne službe za varovanje – od 100 do 200 varnostnikov. Policija na podlagi 30. člena zakona o javnih zbiranjih lahko pove, da pri organizaciji določene prireditve obstajajo okoliščine, ko mora pomoč nuditi pristojna policijska uprava, ki zagotavlja javni red in mir.
Na podlagi tega organizator in policija skleneta soglasje za varovanje oziroma pomoč. Organizator potem policiji pokrije tudi stroške. Na podlagi pravilnika policija določi število policistov, ki nudijo pomoč pri vzdrževanju reda na dogodku. Taki dogodki, kot je soboten nogometni derbi, so še bolj tvegani, kot so reprezentančne tekme, saj so prisotni domači in gostujoči organizirani navijači. Po navadi gostujočo navijaško skupino policija spremlja od železniške postaje do prizorišča. In potem še na prizorišču ter na poti nazaj. Policija s tem skrbi tudi za to, da ne pride do razgrajanja v okoliških lokalih, parkih ...
30. člen zakona o javnih zbiranjih je napisan tako, da če policija oceni, da je potrebna pomoč, torej da organizator z redarji ne bo mogel zagotoviti reda, se tekma brez policije ne more organizirati. Tudi zato, ker varnostniki seveda nimajo takih pooblastil kot policisti. Policija ima tudi prisilna sredstva, ki jih lahko uporabi, zasebne družbe za varovanje pa ne. Seveda so vse to predvidevanja, cilj pa je, da je prireditev varna za vse udeležence. Če policija torej predlaga, da prireditev brez nje ne bi bila varna, potem je vprašanje, kako se bo odzvala upravna enota. Upravna enota da policiji možnost, da pojasni, zakaj ne more določenega dne zagotoviti dovolj policistov za varovanje prireditve.
Organizatorju že policija predlaga, da se prireditev prestavi, če pa bi organizatorji kljub temu vztrajali, bi lahko prišlo tudi do prepovedi organizacije prireditve. Sicer je slednje malo verjetno, ker pred tem pride do pregleda vseh okoliščin, saj je javno zbiranje ustavna pravica. In tu bi bilo treba res dobro in tehtno navesti razloge, če bi hoteli nekaj prepovedati. Objektivno organizator ne bi bil kriv, da prireditve ne bi bilo, saj bi oziroma je predložil vse dokumente, ki so potrebni. Organizator bi torej naredil vse, da se prireditev zgodi, vendar so nastale objektivne okoliščine. Toda kriva ni niti policija, ki je dolžna zagotoviti varnost državljanov na mejah, in objektivna okoliščina je, da je policistov premalo.
Torej je za primer nogometne tekme v 1. SNL pristojna Upravna enota Ljubljana. Med pogoji, ki jih mora zagotoviti organizator za izdajo dovoljenja, je tudi to, da bo zagotovil red na prireditvi. Na športnih prireditvah, na katerih je deset in več tisoč udeležencev, vse skupaj varujejo zasebne službe za varovanje – od 100 do 200 varnostnikov. Policija na podlagi 30. člena zakona o javnih zbiranjih lahko pove, da pri organizaciji določene prireditve obstajajo okoliščine, ko mora pomoč nuditi pristojna policijska uprava, ki zagotavlja javni red in mir.
Na podlagi tega organizator in policija skleneta soglasje za varovanje oziroma pomoč. Organizator potem policiji pokrije tudi stroške. Na podlagi pravilnika policija določi število policistov, ki nudijo pomoč pri vzdrževanju reda na dogodku. Taki dogodki, kot je soboten nogometni derbi, so še bolj tvegani, kot so reprezentančne tekme, saj so prisotni domači in gostujoči organizirani navijači. Po navadi gostujočo navijaško skupino policija spremlja od železniške postaje do prizorišča. In potem še na prizorišču ter na poti nazaj. Policija s tem skrbi tudi za to, da ne pride do razgrajanja v okoliških lokalih, parkih ...
30. člen zakona o javnih zbiranjih je napisan tako, da če policija oceni, da je potrebna pomoč, torej da organizator z redarji ne bo mogel zagotoviti reda, se tekma brez policije ne more organizirati. Tudi zato, ker varnostniki seveda nimajo takih pooblastil kot policisti. Policija ima tudi prisilna sredstva, ki jih lahko uporabi, zasebne družbe za varovanje pa ne. Seveda so vse to predvidevanja, cilj pa je, da je prireditev varna za vse udeležence. Če policija torej predlaga, da prireditev brez nje ne bi bila varna, potem je vprašanje, kako se bo odzvala upravna enota. Upravna enota da policiji možnost, da pojasni, zakaj ne more določenega dne zagotoviti dovolj policistov za varovanje prireditve.
Organizatorju že policija predlaga, da se prireditev prestavi, če pa bi organizatorji kljub temu vztrajali, bi lahko prišlo tudi do prepovedi organizacije prireditve. Sicer je slednje malo verjetno, ker pred tem pride do pregleda vseh okoliščin, saj je javno zbiranje ustavna pravica. In tu bi bilo treba res dobro in tehtno navesti razloge, če bi hoteli nekaj prepovedati. Objektivno organizator ne bi bil kriv, da prireditve ne bi bilo, saj bi oziroma je predložil vse dokumente, ki so potrebni. Organizator bi torej naredil vse, da se prireditev zgodi, vendar so nastale objektivne okoliščine. Toda kriva ni niti policija, ki je dolžna zagotoviti varnost državljanov na mejah, in objektivna okoliščina je, da je policistov premalo.
