Spektaklov ne bo manjkalo

Eden tistih, za katerega lahko brez kančka pretiravanja rečemo, da sta mu bila rokomet in žoga položena v zibko, saj je bil njegov oče Roman nekoč rokometaš, pozneje pa je zaplul v trenerske vode. V tej luči niti najmanj ne čudi, da je tudi Miha zapisan rokometu.

Je produkt trebanjske rokometne šole, ki iz leta v leto na površje izvrže nove in nove tehnično podkovane igralce, po uveljavitvi na slovenskem prizorišču poleti leta 2012 se je iz domačega gnezda preselil v Maribor. Dve leti v vijoličastem sta bili nov korak naprej, neke vrste srednja šola, ko ga je spoznala tudi širša rokometna Evropa in ko si je njegovo ime v beležnici podčrtal prenekateri oglednik ter menedžer. Želeli so si ga francoski klubi, želel si ga je Zagreb, a najhitrejši in najkonkretnejši so bili Celjani. "Res je, v igri je bila Francija, zanimanje je menda pokazal Zagreb, a vse to je bilo bolj kot ne v povojih. Ko se je oglasilo Celje, smo hitro našli skupen jezik, zato odločitev ni bila težka." Zdaj ga v Zlatorogu čaka neke vrste fakulteta. "Ni se bilo težko vključiti, z veliko večino fantov se poznamo že dalj časa, za zdaj gre vse po načrtih," pravi organizator igre, ki bo v prihajajoči sezoni debitiral tudi v najelitnejšem klubskem tekmovanju: "Tudi to je bil eden izmed razlogov za selitev v Celje, želim se preizkusiti v ligi prvakov. Verjamem, da bodo to zelo zanimive tekme, skupina bi bila težko težja, a tudi mi smo kakovostni, sploh na domačem igrišču, pred našimi navijači, lahko presenetimo vsakogar. Spektaklov zagotovo ne bo manjkalo."

MIHA VS. STAŠ
Vskočil bo v čevlje nekdanjega sokrajana Sebastiana Skubeta in bo le eden izmed novincev v dodobra spremenjeni zunanji liniji, ki bo sestavljena praktično na novo. Poleg staroselca Ivana Sliškovića bo levo od njega češki velikan Michal Kasal, na desnem zunanjem pa je poleg Davida Miklavčiča novo ime Šime Ivić. Najbrž bo potreben določen čas, da se uigrajo? "Prizadevamo si za to, sicer pa vsak ve, zakaj je bil pripeljan v Celje. Seveda se zavedamo, da moramo najti skupno kemijo, za zdaj smo na dobri poti, do prve prave tekme pa je tudi še precej časa in verjamem, da bo do takrat vse sedlo na svoje mesto."

V novo sezono se pivovarji podajajo kot branilci naslova, tudi tokrat pa bo največji tekmec za domači lovoriki sosedski rival. Gorenje, ki se je v primerjavi z lansko sezono močno okrepilo. "Mislim, da mi ni treba izgubljati besed, v prvenstvu je prvi in edini cilj zadržati naslov v Celju. Prvenstvo bo dolgo, sploh zdaj ko je v ligi štirinajst ekip, treba bo iti iz tekme v tekmo, končnica pa bo po mojem mnenju še bolj zanimiva. Finale na zmage prinaša več naboja, več spektakla, ki ga slovenski rokomet nedvomno potrebuje." Spektakel bo tudi njegov dvoboj z nekdanjim soigralcem in sokrajanom Stašem Skubetom. "Da, letos sva res v najboljših klubih v Sloveniji. Vsi vemo, da na igrišču ni prijateljstva, ni popuščanja. Sicer na to ne gledam kot na dvoboj Mihe in Staša, ampak predvsem in samo kot dvoboj Celja in Gorenja, mi pa bomo seveda storili vse, da znova prvi prečkamo ciljno črto."

Pa vendar, med njima je precej vzporednic, oba prihajata iz trebanjskega inkubatorja, zaradi nizke rasti pa ju oba primerjajo z Ljubo Vranješem, nekdaj odličnim igralcem, danes pa trenerjem evropskega prvaka. "Bo že držalo, da smo po višini vsi trije tu nekje, a v sodobnem rokometu primerjave niso smotrne, vsak ima svoj slog igre, vsak ima svoje prednosti in slabosti. Primerjave so v tej luči nehvaležne, mi je pa denimo zelo pri srcu igra Cheme Rodrigueza, enega zadnjih organizatorjev igre v tistem pravem pomenu besede. Organizator, ki poskrbi za celotno ekipo."