Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
27.07.2014 20:25:35
Deli članek:

Konec pripravništva

Nikola Miljković

Čeprav bo šele v drugi polovici novembra vstopil v polnoletnost, je že dalj časa član (tudi) mladinske reprezentance. Na evropskem prvenstvu v Avstriji je v veliki večini obkrožen z dve leti starejšimi fanti, a tega je Blaž Janc tako ali tako že navajen.

Navsezadnje je pred leti v domači Sevnici igral kar za štiri starostne kategorije hkrati, v članski je denimo debitiral z le 14. leti.  Nesojeni nogometaš, ki je po propadu nogometnega kluba iz Radeč bolj kot ne po sili razmer pristal v rokometu, v Celje pa ga je kot prvi povabil Vlado Murko, žal že pokojni trener in pedagog, skozi roke katerega je šel prenekateri pozneje vrhunski rokometaš. Po letu dni kaljenja v celjski drugi ekipi, ki je takrat igrala v ligi 1. B, je že naslednje leto dobil priložnost tudi v članski zasedbi.

V spominu je ostala njegova simultanka v uvodnih minutah superpokalnega obračuna jeseni leta 2012, ko je v domači Sevnici v le nekaj minutah pokazal nekaj ali pa precej razkošnega talenta in državnim prvakom iz Velenja zabil štiri gole. Brez strahu, brez (straho)spoštovanja, sam se po drugi strani zelo rad spominja marca 2013 in obračuna osmine finala lige prvakov. Ko je dosegel svoj prvi in do zdaj edini gol v najelitnejšem klubskem tekmovanju, in to nikomur drugemu kot poznejšemu evropskemu prvaku iz Hamburga.

Bodoči strojnik, ki kot vzornika navaja soigralca Luko Žvižeja, na svojem položaju pa najbolj ceni Luca Abaloja, si želi tako kot številni nekoč zaigrati v Nemčiji ali Franciji. Še pred tem bo še (vsaj) dve sezoni nosil dres osemnajstkratnih slovenskih prvakov, prav prihajajoča sezona pa bo neke vrste ura resnice. Pripravništva je konec, zdaj bo na skrajni desni strani celjskega napada največje breme padlo na njegova ramena. Pri še ne osemnajstih letih, čevlji Gašperja Marguča pa bi bili veliki še za marsikakšnega neprimerno bolj izkušenega rokometaša, kot je mladenič iz Loga pri Sevnici. A kdor je pravi, je pravi ne glede na leta in Janc bo imel več kot dovolj priložnosti, da pokaže, ali je ali ni.

VELIKI MARGUČEVI ČEVLJI
Zanimivo, da levičarjev v slovenskem rokometnem prostoru v zadnjem času ne manjka. Pa ne mislimo levičarjev po političnem prepričanju, da ne bo pomote. Ne, mislimo na fante, ki si kruh služijo z levo roko. Če bi denimo na levem krilu reprezentančne kandidate lahko prešteli na prste ene roke, je na desni strani precejšnja gneča. Tu je eno najboljših desnih kril stare celine v zadnjih letih Dragan Gajić, pa novopečeni član madžarskega velikana Veszprema Marguč, številni ogledniki po vsej Evropi imajo v svojih beležnicah debelo podčrtano ime Maria Šoštariča, tudi o Matjažu Brumnu, ki traja že desetletje in več, ne gre izgubljati besed, Janc pa ima vse predispozicije, da postane naslednja velika stvar.

Pred njim je seveda še dolga in trnova pot, na kateri tudi padcev ne bo manjkalo. Manjši se mu je zgodil tudi včeraj, ko je po odlični predstavi in kar ducat doseženih golih zastreljal sedemmetrovko, ki bi Slovencem prinesla pomembno točko v obračunu s Švedi. Škoda, a tudi to je sestavni del odraščanja in športa.