Lahko pa se pove nekaj o prvih opažanjih, za to sta bili dve uradni tekmi, četrtfinale superpokala lige ABA s Crveno zvezdo in slovenski superpokal proti Primorski, več kot dovolj. Pravzaprav sta, če sem iskren, bili samo potrditev tistega, kar se je dalo slutiti še pred tem, ko smo videli igrati zmaje. In to je, da bo ta ekipa imela obilo težav. Ker je neposrečeno sestavljena.
Olimpija je brez (pravega) organizatorja igre, brez kakovostnega plejmejkerja, tipa Mitch McCarron. Jalek Felton, ki je bil pripeljan kot njegova zamenjava, temu niti približno ni dorasel. V Sloveniji imamo precej veliko boljših enic od Američana, ki je v Olimpijo prišel po pol leta igranja kot menjava v ligi NCAA. Od avstralskega reprezentanta McCarrona do popolnega zelenca Feltona, ki je komaj dobro pokukal v svet odrasle košarke, tako je Olimpija padla na poziciji ena.
Zdaj je prva enica Jan Špan, soliden, a vseeno ni pravi organizator igre, še manj je to Issuf Sanon, ki se ga v to vlogo poriva tudi zato, ker ga v tej vlogi vidi Washington, ki ga je letos izbral na naboru, Jan Rebec - čeprav boljši od Feltona - prav tako še ni zrel za višji nivo od slovenske lige. S to pozicijo se začnejo in končajo vse največje težave Olimpijine igre. Jih je pa še kar nekaj.
Recimo pomanjkanje prave štirice. Trenutno je prvi krilni center Dražen Bubnić, ki je bil lani rezerva. Nič ne bi bilo narobe, če bi fant poleti močno napredoval, ampak Bubnić je pač še vedno Bubnić, od katerega veš, kaj lahko dobiš. Pa tudi, česa ne. Dvomim tudi, da je bil po koncu prejšnje sezone načrt, da bo Bubnić letos prva štirica. Ko se bo vrnil Mirza Begić, bo na tej poziciji (tudi) Marvin Jones. Ampak fant ima, kljub sezoni v grški ligi, še vedno veliko težav s prilagajanjem na igro v Evropi. Skočen je že, skočen, a nima meta z razdalje za štirice, kakršne se danes išče, hrbtne igre v napadu nima, telesno je prešibak, njegovi tekmeci bodo to s pridom izkoriščali. Kadar bo igral petico, se zdi, da še toliko bolj.
Olimpija je nakopičila igralce, porabila za ekipo več kot enkrat več denarja kot lani, izplen pa je, vsaj tako se zdi zdaj, slab(ši). Zdi se, da je v ekipi neka uravnilovka, več solidnih košarkarjev, ni pa izstopajočega, ni nekoga, ki bo vlekel. Ne le McCarron, Olimpija tudi nima več igralcev, kot sta bila Devin Oliver in Jordan Morgan. Nima nosilca, ki bo vzel žogo, ko je treba, ko bodo zmaji v zadnji minuti zaostajali za točko. In takrat tudi zadel. Peterka McCarron, Badžim, Hrovat, Oliver, Morgan (in s klopi so v igro prihajali še Špan, Domen Lorbek, Begić, seveda Bubnić ...) bi letošnjo peterko Olimpije gladko porazila. Katerokoli peterko, sestavi pa se jih lahko nešteto.
Aha, Badžim ... Vsi se sprašujemo, kaj se dogaja s Hrvatom, ki se je v lanski prvi sezoni pri Olimpiji dokazal, bil celo eden pomembnejših mož pri osvojitvi naslova, zdaj pa sedi na klopi in edini ne vstopi v igro, kot je bil primer v Laktaših, ali pa sploh ni v postavi, kot je bil primer v Tivoliju. Direktor in trener bosta morala kmalu pojasniti, kaj se dogaja, kajti zdi se, da trenutno ne igra eden boljših igralcev Olimpije. Predvsem direktor Roman Lisac, ki je bil snovalec letošnje kadrovske politike in je bolj kot ne jasno, da je Martić le izpolnjevalec nalog, oziroma tisti, ki je porinjen v to, da skuša iz vsega skupaj spraviti skupaj nekaj zelo dobrega. Kar pa je zelo težko.
Še enkrat, sezona se še ni praktično niti začela, in gotovo bomo gledali boljšo Olimpijo, ko bo vse skupaj bolj sedlo na svoje mesto, ko bo ekipa uigrana, ko bo za seboj imela nekaj tekem. Da se v moštvu skriva talent, drži kot pribito. Vseeno pa se zdi, da bo predsednik Tomaž Berločnik razočaran, ker pričakuje uvrstitev vsaj med prvo šesterico v ligi ABA in domači lovoriki. Od 18-članske skupine igralcev, v kateri prevladujejo mladci, bo to težko dobil. Ker mnogi med njimi še niso zreli odigrati celo sezono na pravem nivoju, ker preprosto potrebujejo ob sebi še kakšnega izkušenega kakovostnega igralca, da jih uči in vodi ter odloča tekme.
In če je Berločnik prihranil kaj denarja za nakup morebitnih okrepitev med sezono, je čas, da ga direktorju izroči že zdaj. Zdi se, da bo decembra ali že novembra prepozno. Pripomne pa mu le lahko, da ni vse v mladosti, perspektivnosti, produkciji in prodaji, kajti Olimpija igra zdaj in tukaj. Njeni navijači hočejo na koncu dneva gledati zmage in večina ne poslušati zgodb o super talentih ob nizanju porazov. Veliko jih pač nima potrpljenja za to, še manj imajo seveda tekmeci Olimpije milosti za njeno mlado nadarjeno skupino, pa če je še tako simpatična. Tam na parketu šteje le rezultat in uspehi, te pa bo ta Olimpija - vsaj vtis je tak - težko dosegala.
