Kot smo ugotavljali že med tekmo z Muro, je Ante Šimundža malce spremenil svojo filozofijo, ki jo je zagovarjal nedolgo tega, ko je po izpadu proti Botevu iz Plovdiva v kvalifikacijah za ligo Europa na glas razmišljal, da je prvenstvo prioriteta, v Evropi pa je cilj zgolj 'priti čim dlje'. Hitro je mariborski trener ugotovil, da njegovo razmišljanje ni v skladu z razmišljanjem (še vedno nepotrjenega) novega prvega moža vijoličastih Acuna Ilicalija, ki je javno poudaril, da je v Maribor prišel tudi zato, ker mu šestnajstkratni slovenski državni prvaki omogočajo igranje v evropskih tekmovanjih. Ilicalijeve besede, skupaj z odlično priložnostjo, da si Mariborčani zagotovijo evropsko jesen, potem ko so v kvalifikacijah za konferenčno ligo premagali najprej romunsko Universitateo Craiovo, potem pa še srbsko Vojvodino, so Šimundžo prisilile, da se je tako kot proti Muri tudi proti Radomljam odločil za eksperimentiranje, rotiranje, zavestno tveganje, kot je svojo začetno enajsterico proti črno-belim poimenoval izkušeni mariborski strateg.
Na sploh prvem gostovanju vijoličastih v tej sezoni – ko govorimo o prvenstvenih tekmah kajpak – so na klopi za rezervne nogometaše ostali denimo Pijus Širvys, Lan Vidmar, brata Repas, Marko Božić, Maks Barišić, niti v protokolu pa ni bilo prvega zvezdnika Josipa Iličića, ki zdravi poškodbo gležnja in kapetana Martina Milca, ki se prav tako bori z manjšo poškodbo. Logično je bilo torej pričakovati, da bodo vijoličasti imeli nekaj težav z borbeno zasedbo Radomelj, ki je v prvih štirih krogih sicer kar trikrat izgubila, premagala pa zgolj občinske rivale Domžalčane.
Tveganje se tokrat ni izplačalo
In pričakovanja so se uresničila. Še enkrat več se je izkazalo, da ko Štajerci ne nastopajo v svoji najmočnejši zasedbi, imajo težave. Enostavno ni avtomatizmov v igri, ko k temu dodamo še precej tehničnih in taktičnih napak, potem dobimo mučenje, kakršnega smo videli v domžalskem športnem parku. Pogoji za igro so bili sicer odlični, zgolj kakšnih 21, 22 stopinj Celzija je bilo v Domžalah, potem ko je kakšno uro pred tekmo ozračje ohladila ploha. A tudi to ni pomagalo Mariborčanom, da bi se razleteli po igrišču. Seveda so imeli več od igre od domačinov, jasno, da so si priigrali več priložnosti, toda sama igra ni bila na dovolj dobri ravni. Nekaj stvari je bilo dobrih. Recimo igra Svena Šoštariča Kariča, ki je nekajkrat odlično prenesel žogo na nasprotnikovo polovico in v sprintu osvojil nekaj deset metrov, navsezadnje je prispeval tudi asistenco za zadetek Arnela Jakupovića, ki je bil nerazumljivo sam v kazenskem prostoru Radomelj, kar je prvi strelec vijoličastih znal kaznovati s svojim petim prvenstvenim zadetkom, skupaj sedmim v novi sezoni. Pozitivna je bila tokrat tudi predstava Redwana Bourlesa, ki je s strelom od daleč zadel prečko in imel nekaj pozitivnih prodorov. Tudi Bradley M'Bondo je znova pokazal mirnost v osrčju obrambe, Karol Borys pa, da poseduje zavidljivo tehnično znanje. A kar je Šimundža poudarjal po tekmi z Vojvodino, ko je dejal, da enostavno v tem trenutku nima adekvatnih zamenjav za svoja dva bočna branilca, Pijusa Širvysa in Martina Milca, se je izkazalo za točno. Gregor Sikošek še je zelo daleč od svoje nekdanje forme, ko ga je rezervist Radomelj Kujabi osmešil na avt liniji, ga je Šimundža poslal na klop. Behar Feta pa enostavno ni bočni branilec, četudi ga v Mariboru na vsak način želijo transformirati vanj. Obramba mladega makedonskega reprezentanca pač ni na dovolj dobri ravni za kaj resnejšega. Kot pozitivno za Maribor lahko označimo tudi strelsko formo Jakupovića, čeprav je mariborski napadalec pri izidu 1:1 zastreljal najstrožjo kazen v zaključku tekme. No, pozitivno je seveda tudi dejstvo, da je Šimundža uspel spočiti veliko večino svojih nosilcev igre pred četrtkovim gostovanjem pri Djurgardenu na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo, toda tveganje se mu tokrat ni izplačalo, kajti Maribor je izgubil dve točki na gostovanju, na katerem je pričakoval vse tri točke.
Odlični mlinarji zasluženo do točke
Radomljani so na drugi strani lahko zadovoljni s tem, kako so odigrali obračun s favoriziranimi vijoličastimi. Vnovič smo se lahko prepričali, da imajo mlinarji v svojem kadru nekaj zelo zanimivih, mladih nogometašev, ki pa jim seveda manjkajo izkušnje. A Stjepan Davidović (19 let), strelec izenačujočega zadetka Matej Malenšek (19 let) in Rok Štorman (19 let) so vsi po vrsti dokazali, da je pred njimi svetla prihodnost. Enako velja za vratarja Jakoba Kobala (18 let), ki je na fantastičen način obranil najstrožjo kazen Jakupoviću in Radomljanom prinesel točko. Pravzaprav so bili varovanci Darjana Slavica tudi blizu vsem trem točkam, po izenačujočem golu Malenška so vidno želeli zmago, pritisnili, Ažbe Jug pa je nekajkrat rešil Mariborčane. Nazadnje v zadnji sekundi po poskusu Gabra Dobrovoljca, mariborski čuvaj mreže pa je imel že prej nekaj odličnih posredovanj. Pri golu Malenška je bil brez moči, pri golu Nina Kukovca, ki je pobegnil mariborski obrambi in odlično preigral Juga, pa je Štajerce rešil stranski sodnik, ki je označil prepovedan položaj. Pod črto je delitev točk nekako najbolj zaslužena, kdo je pa z njo bolj zadovoljen pa verjetno ni treba ugibati …
Radomlje Maribor 1:1 (0:1)
Domžale – Športni park. 300 gledalcev. Glavni sodnik: Mihael Antić (Koper) 6,5.
Strelca: 0:1 Jakupović (29), 1:1 Malenšek (61).
RADOMLJE: Kobal 7,5, Mamić 6,5, Ljutić 6,5, Dobrovoljc 6,5, Vukasović 6, Moses 6,5, Gnjatić 7, Davidović 6,5 (od 65. Gajzler 6), Štorman 6,5 (od 84. Pogačar -), Malenšek 7 (od 74. Kujabi 6,5), Vučenović 6 (od 65. Kukovec 6,5). Trener: Darjan Slavic 7.
MARIBOR: Jug 7, Feta 6, M'Bondo 6,5, Šoštarič Karič 7, Sikošek 5,5 (od 77. Širvys 6), Vrhovec 6, Borys 6,5 (od 67. J. Repas 6), Grlić 6 (od 59. Božić 6), Jakupović 7, Bourles 6,5 (od 67. Soudani 6), Beugre 5 (od 46. Mbina 5,5). Trener: Ante Šimundža 6.
Rumeni kartoni (3-2): Gnjatić (68), Dobrovoljc (91), Moses (93); Vrhovec (56), Šoštarič Karič (90).
Rdeči kartoni: -
Igralec tekme: Jakob Kobal (Radomlje).
