Čeprav se pokala mitropa zdaj ne spomni praktično nihče več, se je prav v tem tekmovanju začela pisati evropska zgodba nogometnega kluba iz Maribora. V sezoni 1970/71 so bili vijoličasti eni izmed šestnajstih klubov, ki so se podali na lov za končno zmago, toda štajerska pot se je končala že na prvi oviri.
GAK je na prvi tekmi v Gradcu zmagal z 2:0, na drugi v Sloveniji izgubil z 1:3, a napredoval zaradi v gosteh doseženega zadetka. Herbert Vabič, Vojislav Simeunović, Tomislav Prosen, Boris Binkovski in drugi so bili torej blizu napredovanju, a vseeno predaleč.
PET LET V PRVI JUGOSLOVANSKI
Konec šestdesetih in začetek sedemdesetih prejšnjega stoletja je bilo za Maribor na splošno sanjsko obdobje, v katerem so vijoličasti pet let preživeli tudi v prvi jugoslovanski ligi. Pa vendarle so morali na Štajerskem na naslednjo evropsko pustolovščino počakati, vse dokler ni razpadla skupna Jugoslavija.
Prvo sezono v državnem prvenstvu samostojne Slovenije je Maribor končal kot drugi najboljši, za Olimpijo je zaostal sedem točk. Toda čeprav so bili zeleno-beli tedaj na papirju najmočnejši, jim je v pokalu načrte prekrižal prav Maribor.
Za Bežigradom so gostje pred 2500 gledalci slavili po enajstmetrovkah, osvojili svojo prvo lovoriko v samostojni državi in si zagotovili nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev.
OGNJENI KRST SO DOŽIVELI 19. AVGUSTA 1992
V tekmovanju, ki ga je Uefa ustanovila leta 1960, dokončno prečrtala pa 39 let pozneje, so Mariborčani ognjeni krst doživeli 19. avgusta 1992. V Ljudskem vrtu je tedaj gostoval malteški klub Hamrun Spartans, domači pa pod budnim nadzorom nemškega sodnika Bernda Heynemanna (da, to je tisti delivec pravice, ki bi nam leta 1999 s svojim škandaloznim sojenjem skoraj ukradel nastop na Euru 2000) niso imeli pretiranih težav z amaterji z otočja v Sredozemlju.
Že v prvem polčasu je Ante Šimundža z dvema goloma, kakopak zgodovinskima, potrdil premoč, končnih 4:0 sta nato postavila Žarko Tarana in Peter Binkovski. V gosteh je Maribor sicer izgubil z 1:2, a vseeno napredoval in si priigral sanjski obračun z Atleticom.
Ta je 16. septembra 1992 v Ljudski vrt prišel kot veliki favorit in to vlogo tudi upravičil. Alfredo Santaelena in odlični Mehičan Luis Garcia z dvema goloma sta Špancem priigrala gladko zmago s 3:0, še precej slabše pa so jo Mariborčani odnesli na povratni tekmi. Takrat je Atletico zabil kar pol ducata golov, Mirsad Bičakčić se je podpisal le pod častni gol slovenskega prvoligaša. Lekcija je bila boleča, a evropski led prebit.
In že v naslednji sezoni bi Mariboru skoraj uspelo izločiti velikana, ki je še zdaj v rangu Atletica. Potem ko so Mariborčani v prvem krogu izločili romunsko Glorio, je 20. oktobra 1993 v Ljudskem vrtu gostovala dortmundska Borussia. In se namučila, bilo je namreč 0:0. Varovanci Branka Horjaka pred povratno tekmo seveda niso želeli glasno napovedovati presenečenja, bili pa so prepričani, da so zanj sposobni poskrbeti.
In kako dobro se je na Westfalnu začelo! V 21. minuti je Kliton Bozgo zabil gol, ki je Maribor postavil v odličen položaj. Po izgubljenem polčasu so se Nemcem že dodobra tresla kolena, a kaj ko je bil v zadnji minuti prvega polčasa (pre)strogo izključen Sašo Lukić.
Z igralcem več je Borussia le uspela streti odpor žilavih Mariborčanov, legendarni Švicar Stephane Chapuisat je zadel dvakrat za končnih 2:1. Ekipa Ottmarja Hitzfelda, v kateri so bili tudi Matthias Sammer, Karlheinz Riedle, Stefan Klos in Flemming Povlsen, je napredovala, toda Mariborčani so se domov vseeno vrnili kot junaki.
"Zmaga Borussie je bila pričakovana. Čestitam Dortmundčanom za odlično tekmo. Prizadevali smo si, kolikor smo mogli, predvsem pa sem zadovoljen z igro v prvem polčasu," je tedaj dejal Horjak.
DO ZDAJ 126 TEKEM
Do zdaj je Maribor v Evropi odigral že zajetnih 126 tekem, v teh več kot 11 tisoč minutah pa je doživel marsikaj. Bila so in slavja in polomi. Leta 1997 ga je Ajax recimo premagal kar z 9:1! Je pa tri leta pred tem estonska Norma padla kar z 10:0! Kliton Bozgo je tedaj zabil štiri gole, zdajšnji trener Ante Šimundža dva.
Eno večjih razočaranj se je spisalo v sezoni 1998/99, ko je Maribor najprej doma z 2:1 premagal PSV, nato pa v Eindhovnu z golom Daliborja Filipovića povedel že po petih minutah. Če bi Maribor tedaj zdržal, bi se prebil v ligo prvakov, a močni PSV je bil premočan. V podaljšku je gostom iz Slovenije pošla sapa, Dennis Rommedahl in Gilles de Bilde sta zadela za končnih 4:1, med elito je odšel PSV.
LIGA PRVAKOV JE POSTALA REALNOST
A kar Mariboru ni uspelo tedaj, mu je leto dni pozneje. Najprej je doma s 5:1 premagal Genk, čeprav je nato v Belgiji v 61. minuti izgubljal že z 0:3, je zdržal in si priigral obračun z Lyonom. Tuji mediji so dajali Slovencem manj kot odstotek možnosti za uspeh, toda ko je Dalibor Filipović na Gerlandu v 88. minuti utišal domače navijače, je zadišalo po senzaciji.
Štirinajst dni pozneje je bilo vse skupaj še lepše: Šimundža in Stipe Balajić sta pokončala ranjenega francoskega velikana in pod Kalvarijo niso mogli verjeti: liga prvakov niso bile več sanje, ampak realnost. Ko je nato v prvem krogu Prašnikarjev Maribor v gosteh premagal še kijevski Dinamo (spet z golom Šimundže), se je vse zdelo popolno. Pozneje so sicer sledili štirje zaporedni porazi, a slovo z remijem v Leverkusnu je bilo primerno temu, kar je slovenski prvak pokazal v tisti zgodovinski sezoni.
TUDI MARSIKAJ NEPRIJETNEGA
Žal se je v naslednjih letih dogajalo tudi marsikaj neprijetnega. Milijoni, zasluženi v ligi prvakov, so izpuhteli neznano kam, posledično se je mariborska barka začela potapljati. Sezono pozneje je moldavski Zimbru vijoličaste izločil že na začetku kvalifikacij, sledila so še tri evropska slovesa na prvi oviri.
Z ZAHOVIĆEM NOVA ZGODBA
Po starih časih je spet zadišalo v sezoni 2006/07, ko je Pušnikov Maribor v pokalu intertoto prišel vse do konca in za nameček vzel mero tudi uglednemu španskemu prvoligašu Villarrealu z Diegom Forlanom na čelu.
Tedaj se je že začela pisati nova zgodba, ki je predvsem po zaslugi nogometnega mojstra Zlatka Zahovića prvi vrhunec doživela leta 2011. Takrat je na Ibroxu padel veliki Rangers in Maribor je prvič po tistem sanjskem letu dočakal zimo v Evropi.
Skupinski del lige Europa je nato postregel le z eno osvojeno točko, a to projekta, ki je bil v polnem teku, ni zmotilo. Nato sta sledila še dva preboja v skupinski del tega tekmovanja, pred dvema letoma pa nato tudi prva zmaga.
In kakšna zmaga je to bila! Panathinaikos, velikan iz Aten, je bil v Ljudskem vrtu povsem nebogljen, izgubil je kar z 0:3! V sezoni 2013/14 je sledila še tretja zaporedna uvrstitev v skupinski del lige Europa in zatem še naslednji zgodovinski dosežek:
Maribor ni samo dočakal zime v Evropi, tudi prezimil jo je. V prvem izločilnem krogu lige Europa so se vijoličasti, ki jih je tedaj že vodil Šimundža, odlično upirali poznejšemu zmagovalcu Sevilli, klub iz Andaluzije je napredoval s tesnim izidom 4:3.
Kot rečeno, do zdaj je Maribor v Evropi odigral 126 tekem. Ob tem je zabeležil 48 zmag in doživel 52 porazov, 26-krat je remiziral. Zabil je okroglih 170 golov, prejel jih je 183.
Največkrat se je pomeril z nasprotniki iz Italije in Škotske (po osemkrat), največ zmag je dosegel nad tekmeci iz Škotske, Malte in Luksemburga (po štiri). Zanj najbolj neugodni so Italijani (šest porazov) ter Belgijci, Angleži in Čehi (po štiri poraze).
Največ golov so vijoličasti do zdaj zabili Estoncem (14), Škotom in Maltežanom (po 12), največkrat so mrežo Štajercev zatresli Italijani (21), Španci in Nizozemci (po 15).
