Kot vedno je najbrž resnica nekje vmes. Prvim je vsekakor treba pritrditi, da tako zanimivega prvenstva še nismo imeli. Olimpija je obstala že v četrtfinalu končnice, ko je klonila pred Heliosom, in tistemu, ki je dejal, da bi tudi v primeru napredovanja nato tako usodo doživela proti Rogaški, ne gre kar tako odkimati.
Domžalčani presenečenja niso nadgradili, priložnost proti Slatinčanom pa zapravili na prvi tekmi. Krka je sicer prišla korak dlje od Olimpije, tam pa enako zasluženo kot zmaji proti Heliosu izpadla proti Tajfunu, ki je, z malo pretiravanja, imel skoraj več težav z Zlatorogom krog prej. Vse to govori o precejšnji izenačenosti moštev, ki so se znašla v izločilnih bojih. Da, Olimpija in Krka nista več to, kar sta bili, igralci, ki nosijo njune drese, kakovostno ne odstopajo več (toliko) od tistih, ki igrajo za druga slovenska moštva. Na eni strani zato, ker niso več tako dobri, na drugi, ker so ostali definitivno naredili korak naprej. In ko je tako kot letos, ko je v ostalih klubih tudi precej nekdanjih igralcev Krke in Olimpije, potem dobimo prvenstvo, v katerem praktično vsak lahko premaga vsakogar. In tudi postane prvak.
Za Novomeščane in Ljubljančane je napočil čas streznitve. No, slednji se treznijo že nekaj let, a ob pogledu na letošnji finale zanje morda še bolj kot kdaj prej velja rek, da je, preden si lahko prvi v mestu, torej konkurenčen v Evropi in ligi ABA, treba biti prvi na vasi. Pri Krki pa se bodo morali spet zbuditi iz sna, petletna vladavina jih je dvignila nad oblake, s katerih se bo treba znova spustiti v slovenski vsakdan.
Ta gotovo ni tako črn, kot bi radi prikazali tisti "drugi". Kvaliteta je res padla, a le v Olimpiji in Krki, ostali klubi pa so šli naprej. Komur letošnja končnica ni po meri, ta naj morda raje presedla na kakšen drug šport. A naj vseeno ne pozabi, da se igralci redko rojevajo v "velikih"klubih, da so večinoma manjša okolja tista, ki nadarjene mladce pripeljejo do določene ravni, da lahko potem prestopijo k boljšim. Prav takšne "Rogaške" in "Tajfuni" so valilnice talentov in super je, da bodo uspehi manjših klubov gotovo vzbudili še več zanimanja za košarko, da bo "jutri"na treningih še več mladcev, nabito polne tribune – česar v Ljubljani in Novem mestu, gledano tudi proporcionalno, ni – govorijo o tem.
Seveda pa obstaja tudi problem, da so manjša okolja limitirana v več pogledih, da bi bilo za slovensko košarko zelo dobro, da bi se igrala tudi v večjih mestih, ne pa, da imamo kakovostne klube povsod okrog razen v Celju, da je v Mariboru trenutno "pogorišče", da ni prvoligaša v Kranju, Kopru. Verjetno bi bilo res idealno imeti močni Olimpijo in Krko, kakovostne klube v večjih okoljih in kopico manjših "Rogašk" in "Tajfunov", ki bi jim vsako leto grenili življenje. A dokler ne bo tako, se bomo zadovoljili tudi z letošnjim finalom. Kaj zadovoljili, prav veselimo se obračunov Rogaške in Tajfuna, ker bo to odlična finalna serija. In zelo zaslužena.
