Drugoligaško svetovno prvenstvo v Ljubljani, na katerem bi Slovenija lovila vstopnico za vrnitev med elito, bi se moralo začeti danes, navijači bi zvečer podprli Slovenijo v boju s severnimi sosedi, trajalo bi do 3. maja. A tekmovalno druženje z Avstrijo, Francijo, Romunijo, Madžarsko in Južno Korejo bo zdaj moralo predvidoma počakati eno leto, do takrat pa bo imela slovenska hokejska zveza veliko dela, da bo krmarila v časih, ki bodo za šport in še posebej za hokej še težji kot do zdaj.
"Mi smo stvari začeli pripravljati že precej prej, neznanka je bila le dvorana Tivoli. Za SP je bilo vse pripravljeno, je pa situacija takšna, kot je. Za naslednje SP smo že kandidirali, vendar končne odločitve še ni, nihče ne ve, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, toda tisti, ki bo želel prvenstvo organizirati, naj bi ga. Za ljubljansko naj bi bil datum od 25. aprila do 1. maja 2021," je generalni sekretar HZS Dejan Kontrec dejal o negotovosti glede letos prestavljenih tekmovanj in glede finančne plati dodal: "Partnerji ostajajo isti, vsi se zavedamo, da je bila to višja sila. Imamo pošten dogovor, vložena sredstva bodo štela za naslednje leto."
Za zdaj neznanka, kdaj bo IIHF odločala o prvenstvih
Za zdaj ni znano niti, kdaj bo kongres krovne zveze IIHF, na katerem bodo odločali o prvenstvih. "Vse je še neznanka. Najprej moramo izvesti klubska tekmovanja. Če se bo kriza vlekla in se ne bodo začela septembra, se tudi prvenstvo ne bo začelo 25. aprila. Vsaj približno izvedena tekmovanja so pogoj za SP. Ko se bodo začela tekmovanja in mednarodne lige, se bo našla rešitev za SP. Zato je v tem trenutku to prednostna naloga, potem pa bo IIHF odločal o prvenstvih. Nenazadnje niti kongresa ni smiselno izvesti, če še nimamo rešitev. Bomo pa pripravili več scenarijev, stvari pa se nenehno spreminjajo, zato je težko najti pametne rešitve v tem trenutku."
Del projekta SP je bila tudi prenova že postarane dvorane Tivoli. Zdaj, ko tekem v tej sezoni zaradi pandemije ni več, je tudi v Tivoliju nekoliko bolj sproščeno: "Zdaj se ne mudi več tako s prenovo. Velik del je že narejen, zdaj pa je še nekaj časa, da se stvari uredijo. Naslednje leto pa bo ta dvorana, upam, že precej v uporabi, tako da ne bo neznank za SP."
SP letos ne bo, za zdaj pa še ostajajo v predvidenem avgustovskem terminu olimpijske kvalifikacije na Norveškem, kjer bo Slovenija lovila OI 2022. "Zaenkrat to ostaja. Kvalifikacije bomo enkrat morali odigrati, nadomestni možni termin pa je februar. Stvari so nepredvidljive, točnih informacij zaenkrat še nimam," je dejal Kontrec.
Hitra odpoved alpske lige je bila pravilna
Ne samo SP, že prej so odpovedali tudi končnico in sezono v alpski ligi, kjer nastopata najboljša slovenska kluba iz Ljubljane in z Jesenic. Takrat se je odločitev morda zdela prehitra, a Kontrec pravi, da je bila edina možna: "Mislim, da smo dovolj hitro reagirali, čeprav je bilo kar nekaj kritik. Ni bilo smisla, da nadaljujemo, ker je bila situacija očitna. Težko bi končali sezono, kasneje se je izkazalo, da je bila to dobra rešitev."
O tem, kako bodo izpeljali naslednjo sezono, pa se zdaj že dogovarjajo, čeprav je zaradi koronakrize pri vsem skupaj precej negotovosti. "Format tekmovanja je odvisen od ukrepov, začeli bomo, ko bo varno in sprejemljivo za vse tri države. Morda ne septembra, bomo pa mi, če bo le mogoče, takrat začeli državno prvenstvo."
Scenarijev imajo na HZS več, Kontrec poudarja, da bo najbolj pomembno, da tekmovanja bodo. "Če hokejisti nimajo treningov in tekmovanj, ne bo sponzorjev, ne bo vsega, kar potrebuješ za razvoj. In to bi otežilo razvoj za nekaj let."
HZS bo pomagala klubom, od države pa si ne obeta kaj veliko
Hokej v Sloveniji sicer temelji na obeh najboljših klubih, ki lahko kolikor toliko poskrbita zase in tudi nastopata v profesionalnem tekmovanju. Vsem drugim pomaga HZS, s krizo se bo potreba po pomoči še povečala. "Med klubi so seveda velike razlike, Olimpija in Jesenice sta precej pred ostalimi. Pri drugih moramo najti kompromis. Upam, da jim bomo lahko priskočili na pomoč, predvidevam, da bo imela tudi HZS težave. Vedno pa najdemo rešitev za klube, skušali bomo znižati stroške tekmovanj in racionalizirati organizacijo. Znašli smo se v neznani situaciji, a v hokeju smo že od prej navajeni na težke razmere. Lahko nam tako ali tako ni bilo nikoli, upam, da bomo obdržali hokej na ravni, ki si jo želimo."
O pomoči hokeju in tudi športu nasploh na državni ravni pa je Kontrec dejal, da je doslej v protikriznih ukrepih ni zasledil. "V teh paketih pomoči oziroma aktivnosti nisem zaznal rešitev za šport ali da bi bil šport omenjen. Verjamem, da so druge težave večje, da je bilo treba zajeziti bolezen in zagnati gospodarstvo, ki nenazadnje sponzorira šport."
"Se pa bojim, da podjetja ne bodo mogla več toliko vlagati," pravi Kontrec, ki eno od rešitev vidi tudi v davčnih olajšavah za vlaganje v šport. "Ne računam na vladno pomoč, pomoč bi bila sicer dobrodošla že prej. Klubi so v težavah, za normalen razvoj so vložki višji, se pa moramo predvsem osredotočiti nase. Če nam bo kdo pomagal, bomo zelo veseli, a v tej smeri ne računam na kdove koliko pomoči."
