Nekdanji atlet sporoča: Bolje bodo iz krize izšle tiste organizacije, ki so že prej poslovale zgledno

"Nedavno je tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach rekel, da bodo tiste športne organizacije, ki imajo dobro organizirano piramido, torej lastno vzgojo od otroških let do članskih kategorij, ter tisti, ki so doslej poslovali po načelu dobrega gospodarja, večje možnosti, da brez res velikih pretresov prebrodijo krizo. Res pa je tudi, da se bo tudi po njej po mojem mnenju večinoma ohranila dosedanja lestvica popularnosti športov in s tem denarna razmerja med njimi," je v pogovoru za STA ocenil 40-letni Prezelj.

Izpostavil je tudi, da so športne panoge kar naenkrat v različnih položajih. Zimske so namreč le z nekaj odpovedmi na koncu zaključile sezone, številne lige so se končale predčasno ali negotovo čakajo na morebitno nadaljevanje, nekateri športi, kot je atletika, sploh še niso začele sezone, druge so imele mogoče le kakšno tekmo vendar brez velikih tekmovanj ... Tako so se znašle tudi v različnih finančnih položajih.

"Zelo pomembno bo tudi za šport, v kakšni družbi bomo živeli potem. Ali se bodo države začele bolj zapirati ali pa se bomo vsaj do neke mere vrnili v prejšnje čase globalizacije, tudi z večjo možnostjo potovanj."

Prezelj sodi, da bodo imele bolj komercialne večinoma lažjo pot po krizi. "Prednost bodo imele tudi tiste države, v katerih se iz državnih in lokalnih proračunov sofinancira tudi vrhunski šport, kot je primer pri nas, v precej zahodnih pa temelji predvsem na sponzoriranju in lastnem financiranju. A dejstvo ostaja, tiste športne organizacije, ki imajo zdrave temelje, dobro vodenje in upravljanje ter finančno stabilnost bodo imele lažjo pot iz krize. Ta je nastala zaradi izjemnih okoliščin, zajela je ves svet."

A je vsaka država po svoje začela izvajati ukrepe za zajezitev pandemije in so zato tudi izhodišča za izhod različna. "Poleg različnih načinov financiranja športa in izhodišč izhoda iz krize imamo tudi različne kategorije športnikov. Poklicne, ki so povečini dobro plačani, vrhunske, ki jim nekomercialna narava panog ne daje možnosti preživetja, mlade, ki so usmerjeni v vrhunski šport in prostočasni šport."

Slednji bo po Prezljevem mnenju še najmanj na udaru že zaradi svoje narave. "Če pa pogledamo že šport mladih, pa tu že naletimo na veliko težavo, saj bi se lahko negativne posledice pokazale čez kakšnih pet let, ko bi bilo lahko kar naenkrat bistveno manj vrhunskih športnikov. Že doslej je bila generacija po 15. letu v prehodu v člansko najbolj ranljiva, tu je bilo največ osipa. To je čas pubertete, sedaj pa trenirajo sami doma, tam poteka tudi šolanje, več je interneta. Kakšne bodo posledice, nekateri bodo po dolgem premoru pravega treniranja gotovo izgubili voljo do vrhunskega športa, vprašanje je tudi, koliko staršev bo lahko to še financiralo."

Vrhunski športniki, ki so pri nas zaposleni v javni upravi, so po Prezljevih besedah pri nas najbolje materialno zaščiteni, a takih je le okrog 100. "Potem so športniki v profesionalnih klubih, ki imajo pogodbe. Zanje je že precej težje. Šport je zaustavljen, to je z zakonskimi akti za zaustavitev epidemije storila država, zveze so prekinile ali odpovedale tekmovanja, klubi in društva pa naj bi plačevala igralcem, a že sedaj mnoga tega ne morejo in pri nas v večini primerov ne gre za velike zneske, večinoma so to običajne plače ali še manj."

V času krize je Prezelj obravnaval le en primer, neposredno povezan z zdravstveno krizo, glede izplačil več igralcem v enem izmed klubov. Prezelj je zaradi prej navedenega izpostavil, da bi se morale v času krize v dogovore med športniki, "ki so v pogodbenih razmerjih vedno šibkejši partnerji", in klubi vplesti tudi zveze.

"Odprte pogodbene dileme, nastale zaradi krize, denimo trajanje pogodb, je treba reševati kolektivno in celovito. Interes panožnih zvez in na koncu države bi moral biti, da športnike zaščitijo, saj so se mnogi zaradi nezmožnosti dela zardi višje sile zašli tudi v eksistenčnih težavah."

Odpovedana so bila tudi številna tekmovanja, olimpijske igre so prestavljene. "Nihče ne more delati po načrtu, kot je sicer vajen. Starejši, ki so načrtovali konec kariere po letošnjih OI, imajo največ težav, zanje je podaljšanje še za eno sezono veliko breme, tudi psihično. Za mlajše je to lažje, lahko se kaj naučijo iz tega, da se je treba prilagajati. Tudi prej smo se morali. Sam denimo tri mesece nisem smel trenirati pred OI v Pekingu 2008. Pa sem to nekako odmislil, da sem se lahko na igre psihično in tudi drugače lažje pripravil."

Še vedno slovenski rekorder v skoku v višino je trener skupine atletov v AK Kranj, njegova trenutno prva varovanka je Lia Apostolovski, ta čas druga slovenska skakalka v višino. Žal mu je, da ne bo mogla nastopiti na letošnjem EP v Parizu, ker je to tekmovanje, ki bi bilo njeno prvo člansko, odpovedano. "Se pa ne obremenjujeva s tem, delava naprej in bova sezono, četudi ni pravega članskega cilja, izpeljala, kot bi jo tudi sicer, s treningi in tekmami, ko bodo prišle na vrsto," je končal Prezelj, ki končuje doktorat na pravni fakulteti v Ljubljani, njegova naloga ima naslov Družbeni vplivi na pravno urejanje športa.