Veliki Nagy, še en stari znanec, le da ta iz vrst Barcelone. Kako bi opisali rokometnega velikana, velikana tako ali drugače, s katerim sta si v katalonski prestolnici dve leti delila slačilnico? "Res je velikan, o njem kot rokometašu in človeku lahko povem le dobre stvari. O njegovih igralski odlikah tako ali tako ni treba izgubljati besed, kljub višini zna vse, brez kančka slabe vesti ali pretiravanja ga lahko uvrstimo med tri najboljše branilce na zemeljski obli. Morda bi bil še najboljši opis superstar, kot bi rekli onstran Atlantika, o čemer zgovorno govori tudi njegov nekaj sto tisočakov vreden prestop iz Barcelone v Veszprem." Takrat, poleti 2012, se je govorilo o pol milijona evrih, kar je za današnje (rokometne) razmere, sploh slovenske, astronomska vsota, a vrnitev izgubljenega sina je bil vsedržavni projekt, zato se ni spraševalo za ceno. Januarsko prvenstvo stare celine na Danskem, kjer so vzhodni sosedje zasedli osmo mesto, je zaradi poškodbe izpustil, zdaj je seveda znova v kadru. In bo dve nedelji zapored največja nevarnost za slovensko vrsto. "Kaj pa vem, morda, a nikakor ne edina, zmotno je mišljenje, da je Madžarska le Nagy. Je kompletna ekipa. Čvrsta, trda obramba, za njo Roland Mikler, ki je v zadnjem času v zelo dobri formi, težko topništvo v zunanji liniji ter nepredvidljiva organizatorja igre, moj donedavni soigralec Mate Lekai in Gábor Császár iz PSG-ja. Neugodna nasprotnica, še posebej na domačem terenu, pred svojim občinstvom, vsi vemo, kako je to videti v Veszpremu."
PRVI MED ENAKIMI
Da bi bila naloga še toliko težja, se bodo Slovenci v sto dvajset minut, na katerih bo na kocki precej in še več, podali dodobra oslabljeni. Ni Uroša Zormana, ni Nenada Bilbije, Boruta Mačkovška, Staša Skubeta, Simona Razgorja, zaradi kazni pa manjka tudi njegov mlajši brat Miha. Tisti, s katerim sta zadolžena za dobro voljo v času priprav. "Nikoli jima ne smeš obrniti hrbta, vseskozi sta pripravljena na šalo, potegavščino," kot je že pred časom skozi smeh dejal znanec iz reprezentančnih krogov. Tokrat je na pripravah le polovica bratske naveze. "Ne bom rekel, da je dolgčas, ni pa isto. Vsaka odsotnost se pozna tako na kot izven igrišča, a kar je, je. Kogar ni, brez njega se mora, še vedno nas je dovolj in še vedno smo dovolj kakovostni, da si izborimo vozovnico za Katar." Zdaj, ko ni Zormana, je kapetanska vloga pripadla njemu. Čast, odgovornost, morda breme? »Vsi vemo, kdo je kapetan, a zdaj, ko Uroša ni, nekdo mora biti. Sam sem recimo temu njegov pomočnik, namestnik, zato je odločitev padla name. Če je kaj drugače? Nič ni drugače, morda le še ena dodatna odgovornost do soigralcev, strokovnega štaba, ekipe, a da bi ob tem imel kakšne posebne občutke, to ne."
VEČNA LESTVICA
1. Beno Lapajne 212 nastopov
2. Tomaž Tomšič 200
3. Uroš Zorman 188
4. Renato Vugrinec 187
4. Luka Žvižej 187
6. Aleš Pajović 181
7. Roman Pungartnik 171
8. Zoran Lubej 162
9. Gorazd Škof 151
10. Andrej Kastelic 148
LE ŠE BUCO IN BENO
Da se je fiktivni kapetanski trak znašel na njegovi roki, je pričakovano, za Gorazdom Škofom je drugi najstarejši v izbrani vrsti ter tisti z največ nastopi med aktualnimi reprezentanti. Proti Madžarom bo najprej dohitel potem pa tudi prehitel Zormana na tretjem mestu večne lestvice nastopov, pred njim (bo)sta le še Beno Lapajne (212 nastopov) in Tomaž Tomšič (200). Odkar je pred skoraj poldrugim desetletjem v švicarskem Winterthurju debitiral v dresu z državnim grbom, se je nabralo nastopov, 187, če smo natančni. V slabih štirinajstih letih je počasi postal stalnica, prva izbira na levem krilu, kjer je sicer Slovenija v zadnjem času precej podhranjena. Dolgo sta tandem tvorila z Juretom Dobelškom, sem in tja sta vskočila Jure Sušin in Simon Razgor, krpal je tudi David Špiler, zdaj je na širšem seznamu Niko Medved, a o tem, kdo je bil prva izbira skozi vsa leta, seveda ni dvoma. Si je takrat, tistega decembrskega večera leta 2000, mislil, da bo toliko let pozneje še vedno tu, še vedno zraven? "Nisem niti razmišljal o tem, v prvi vrsti sem si želel biti čim prej zraven in biti čim bolj konstanten, standarden. Na začetku mi to sicer ni uspevalo najbolje, izpustil, preskočil sem veliko tekmovanje ali dva, v zadnjih letih pa sem res kar standardno zraven. Stooseminosemdeseti pravite? Lepa številka, a je zgolj in samo to, številka, s tem se ne obremenjujem. Morda se bo slišalo zlajnano, a pomembna je le vsaka naslednja tekma."
In naslednja je z Madžari. Ena večjih, pomembnejših v zadnjih letih. Če se bo razpletla po slovenskih željah, bo morda že januarja v Katarju prehitel Tomšiča, pa potem v Riu še Lapajneta ...
