Morda sta bila Veszprem in Barcelona res papirnata favorita, a vse štiri ekipe so bile zasluženo na F4 in vse so imele svoje želje ter svoje možnosti, verjamem pa, da je prav Flensburg le redkokdo videl kot glavnega favorita. A prav zato je naš šport zanimiv, njegovo slavje pa je po mojem mnenju povsem zasluženo. Če samo pogledamo, kakšno pot je prehodil. V Celju je izgubil, nato doma zmagal za tri, bil v izgubljenem položaju v Skopju, se nekako rešil, bil v izgubljenem položaju v soboto proti Barceloni, pa nekako izsilil podaljšek in nato po sedemmetrovkah zmagal. Tudi v finalu je zaostajal že za šest golov, a prav zaradi svoje mirnosti vnovič obrnil potek tekme. Verjel je v to, kar počne, skozi vseh šestdeset minut je igral svojo igro ne glede na rezultat, in to je bil ključ, to se mu je na koncu obrestovalo. Je pa res, da se mu je marsikaj poklopilo.
Kar zadeva finale, v prvih dvajsetih minutah je imel Flensburg precej težav s Kielovo obrambo 5-1, z globokim izpadanjem Jiche na sredini. Predvsem Glandorf in Weinhold sta delala precej napak, potreboval je nekaj časa, da se je adaptiral na to obrambo. Kot je značilno zanj, je na temelju svoje obrambe sicer poskušal doseči čim več lahkih zadetkov, kar mu je malo uspevalo, malo pa tudi ne. Tudi zato, ker je Kiel v prvem delu deloval zelo zanesljivo tako v obrambi kot protinapadih ter polprotinapadih. Potem v drugem delu, ko se je Jicha očitno malce upehal, pa je Kiel spremenil obrambo v 6-0, kar je bila voda na Flensburgov mlin. Precej zlahka, zlahka seveda v narekovajih, je prihajal do zadetkov, tu mislim predvsem na Mogensena in Glandorfa, razbranil se je Andersson in tehtnica se je počasi prevesila na njegovo stran.
Lahko rečem, da sem bil navdušen nad finalom. Želim si čim več takšnih tekem. Tempo, tempo in še enkrat tempo. Veliko lahkih golov, veliko atraktivnih potez, veliko dobrih obramb, obe ekipi sta prikazali skoraj vse, kar lahko ponudi rokometna igra, bilo je tudi precej taktičnih dvobojev med Gislasonom in Vranješem. Glede na to, za kako pomembno tekmo je šlo, je zanimivo, da niti ena niti druga ekipa ni odstopala od svojega koncepta, zato je bil po mojem mnenju to eden boljših finalov v zadnjih letih. Poznam Flensburg, zadnji dve leti sem ga podrobno spremljal, in lahko rečem, da Vranješ res ne odstopa od tega, kar dela, dela pa pravilno, in zdaj se mu je vrnilo. In to je tisto, kar mi je všeč v športu.
Za konec bi dodal, da je bil očiten plus nemških ekip tudi to, da imata težko ligo, da za razliko od Barcelone in Veszprema vsak teden igrata težke tekme. Morda se čudno sliši, a pomanjkanje težkih tekem je bil nedvomno primanjkljaj za Špance in Madžare.
