Na vprašanje, ali je težje na tribuni ali na igrišču, ni niti za trenutek pomišljal. "Zagotovo je težje na tribuni, mislim, da v življenju še nisem bil tako živčen. Sploh ker vem, da smo boljši od njih. Preprosto smo hitri, prehitri za njih, tehnično bolje podkovani, a tega dolgo nismo uspeli dokazati, bili smo v nekem krču, pod ročno zavoro, dolgo smo čakali na naših pet minut. Ko so prišle, smo jih zlomili," je pogled s strani opisal kapetan izbrane vrste
Zaradi kazni je bil kapetan tokrat primoran v vlogo gledalca.
To je bil furiozen zaključek, a pot do tja je bila dolga, mukotrpna. Več kot sto deset minut so imeli vozovnico za Zaliv trdno v rokah Madžari, vztrajnost in nepopustljivost pa sta na koncu obrodili sadove. "To je ta naša neomajna vera, verjeli smo v to, da lahko, in uspelo nam je. Če ne bi verjeli ... Pred leti, pred desetletjem bi se predali že, ko bi tekmec povedel za tri gole, takrat bi bilo zgodbe praktično konec že precej pred samim koncem. A mi gremo po neki svoji poti, včasih res malce skrenemo z nje, toda poskušamo vztrajati na njej in tudi zato gremo zdaj v Katar. To smo si želeli, zdaj bomo v puščavi poskušali izboriti kvalifikacije za OI, kar je oziroma bo osnovni cilj. A pustimo zdaj to, počitnice so pred nami. Zaslužene, končno se je sezona enkrat končala tako, kot se mora, da gremo lahko zadovoljni, srečni domov."
Precej drugače, kot denimo lani v Stožicah ali pred štirimi leti v Veszpremu, smo dodali mi. Maščevanje pa je sladko, vsaj tako pravijo. "Zagotovo, prepričan sem, da smo bili že pred štirimi leti boljši, a nas je tisti mrk v zadnjih desetih minutah drago stal. Danes se je obrnilo drugače, danes smo v končnici mi prišli na svoj račun. Vse se vrača, vse se plača," meni Zorman, ki bo januarja nastopil na svojem četrtem svetovnem prvenstvu, na katerem bo Slovenija branila četrto mesto iz Barcelone. "Najprej si bo treba izboriti mesto v ekipi," je v svojem slogu končal kapetan.
