Igralec, vodja moštva, pomočnik trenerja, sekretar, pred dobrim letom dni pa je sedel še na trenersko klop in v krstni sezoni Trebanjce popeljal do petega mesta. Ter, kar je za klub iz Trebnjega prav tako stalna praksa, v rokometno orbito znova izstrelil nekaj novih, še včeraj bolj ali manj neuveljavljenih imen. "Dvajset let v prvoligaški druščini je samo še en dokaz več, da je klub imel in ima vizijo, znanje ter željo. Zadnja leta so bila bolj ali manj turbulentna, a nekako rešujemo tako kadrovske kot finančne zadeve, za kar pa rabimo ljudi v klubu, ki delajo z dušo, pripadnostjo ter odgovornostjo. In takih je kar nekaj na vseh nivojih, od prostovoljcev, trenerjev, staršev, sponzorjev,..." je v pogovoru za klubsko spletno stran začel Šavrič.
ROKAVICA JE VRŽENA
Šavrič je v pogovoru za klubsko spletno stran načel še eno sila interesantno temo, pravzaprav je vsem dolenjskim prvoligašem vrgel kost za glodanje. "Vizija Trima ostaja ista. Razvijati in proizvajati vrhunske igralce, tvoriti širši slovenski vrh, imeti uspešne mlajše selekcije, sodelovati z pokrovitelji, starši in okoljem. Če bi hoteli narediti še boljšo in širšo zgodbo, pa tudi tu obstaja vizija, a verjetno še ni zrela in vprašanje, če sploh kdaj bo. Namreč, moja želja je na Dolenjskem ustvariti ne samo uspešen slovenski ampak tudi evropski klub. Na Dolenjskem imamo štiri prvoligaše v krogu tridesetih kilometrov. To ne vidiš nikjer na svetu, razen v kašnem velike mestu. Zato bi bilo smiselno razmišljati o nadgradnji omenjenih klubov. Seveda, Dolenjski manjka tudi večnamenska dvorana, a predstavljajte si eno lepo dvorano in pa združitev sosednjih klubov na članskem nivoju."
Vizionarstvo ali iluzija? V tem trenutku zagotovo slednje, a morda nekoč...
SIZIFOVO DELO
Praktično po vsaki sezoni Trebanjci ostanejo brez nosilcev igre in tudi letos ni bilo v tem pogledu nič drugače. Po že dobro uhojeni poti, po poteh bratov Skube, Zarabca, Miklavčiča, Paladina, Cehteta, Muse,.. sta kot zadnja krenila Anže Ratajec in Klemen Ferlin, prvi se je preselil na Madžarsko, drugi pa bo čuval vrata osjega gnezda. Za naštetimi pa že prihajajo novi fantje... Ni vedno prijetno, to nemalokrat sizifovo delo, a bržkone je to edini način za preživetje. "Nova sezona prinaša nove izzive, nova dokazovanja. Prizadevati si moramo, da najdemo pot, ki nas bo peljala do rezultatskih uspehov, da igralci individualno napredujejo ter da imamo sorodne interese z našimi pokrovitelji in okoljem, v katerem delujemo. Želimo si biti čim višje na lestvici, realnost je sredina, želje pa so seveda vedno večje od realnosti," dodaja trener Trima, ki bo prvi ekipi kot vsako leto dodal najbolj obetavne mladince, medtem ko so tisti pravi novinci trije: vratar Rok Jelovčan (Izola), obrambni specialist Gregor Potočnik (Celje/posoja) in Klemen Sašek (SVIŠ).
NA SKUPNO DOBRO, NE LE NA LASTNI INTERES
Snubljenje, zaroka in ekspresna ločitev z ligo SEHA so poskrbeli za pester preludij v sezono, po katerem je slovenski rokomet ostal brez regionalne, zato pa z razširjeno slovensko ligo. S štirinajstimi klubi v prvi ligi, in to v času, ko so mnogi bolj naklonjeni krčenju kot pa širitvi. Tudi v Trebnjem. "Nikoli ni dobro tekmovalnega sistema spreminjati tik pred zdajci. Prinese veliko vprašanj, na katere pa nimaš jasnih odgovorov. Trimo je bil proti povečanju lige, ker to ne prinaša nobene dodane vrednosti. Če bi gledali samo naš interes, je za nas bolje, da sta v ligi ostala oba soseda (SVIŠ, Krško), ker imamo zaradi tega bolj polno dvorano, pa tudi potovanja v Ivančno Gorico in Krško sta manjši zalogaj. Ampak, če bo vsak gledal samo svoj interes, ne bomo prišli nikamor. Pogrešamo skupno vizijo vseh prvoligašev, pa tudi krovne organizacije. Proti SEHA ligi nismo bili, so se pa kmalu pokazale nevarnosti, na katere smo opozarjali kot eni redkih. Vendar, dano situacijo je potrebno sprejeti in se ji prilagoditi. Želim pa si tekom sezone konstruktivno sodelovanje prvoligaških klubov in RZS ter sprejetje drugačnega sistema tekmovanja, kot je zdajšnji," se nadeja Šavrič.
