Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
25.05.2014 10:00:00
Deli članek:

Sezona traja dvanajst mesecev

Nikola Miljković

Štiriindvajset in še nekaj ur preden se je madridski Real končno lahko veselil tako težko pričakovane decime, so se Celjani končno lahko veselili tako težko pričakovane polnoletnosti. Petkov večer v Velenju je bil sicer precej manj dramatičen kot sobotni v Lizboni, v tekmi leta so bili pivovarji pač za razred boljši od sosedskega tekmeca. In v velikem slogu postavili piko na i sezoni, ki jo je celjski direktor Roman Pungartnik z eno besedo označil kot - vrhunsko.

Težko bi mu oporekali, čeprav je bila tudi precej turbulentna, med drugim je že pred sezono prišlo do klestenja plač, decembra do zamenjave na trenerskem stolčku in pozneje z nakupom Dinamove trojice do neke mere tudi zasuka v klubski politiki. A mrtve se šteje na koncu, in ko bodo v Zlatorogu potegnili črto, ne bo nobenega dvoma, da bo to ena najuspešnejših sezon v zadnjih letih. Dvojna krona na domačem prizorišču ter osmina finala lige prvakov, ko so Flensburgu dolgo dihali za ovratnik, izpolnili so bolj ali manj vse zastavljene cilje.

Najslajše je v podobi osemnajste zvezdice prišlo na koncu. Če so imeli navijači madridskega Reala v zadnjih dnevih na ustih predvsem besedo decima, se je med pristaši pivovarjev pogosto omenjala polnoletnost. Dolgo so jo čakali, štiri leta ... "Mar res dolgo? Malo se ozrimo v preteklost, kdo vse je bil državni prvak v Sloveniji. Prule, zdaj jih ni več. Cimos Koper, zdaj ga ni več. Gorenje, vemo, kakšne težave ima, da so ga ti naslovi po finančni plati drago stali in da še vedno plačuje davek. Mi smo po drugi strani zavestno šli v neke stvari, če bi zadržali določene igralce, bi bili morda res že prej polnoletni, a vseeno mislim, da je bila to pravilna odločitev. V Celju se dela malce drugače kot včasih. Od svojih ciljev nismo nikoli odstopali, tekom sezone, tekom let nismo zašli z začrtane poti. Vse je bilo načrtno, da, vmes je bilo tudi precej nervoze, stresa, spodrsljajev, ampak obstoj kluba ni bil nikoli ogrožen in tudi ne bo. V Celju se dela načrtno, in tudi to je razlog, da lahko govorimo o polnoletnosti ter super uspešni sezoni. Kaj bo prinesla prihodnost, bomo videli, danes smo lahko zadovoljni," je po petkovi tekmi, preoblečen v rumeno majico z napisom Rekord majstri, pravil Pungartnik.

MARATON, NE SPRINT
Še pred tedni je kazalo, da jim šampionskih majic ne bo treba tiskati. Še tam nekje konec februarja so v naslov verjeli le največji optimisti, a v končnici so bili razred zase in v ciljnem sprintu so odbrzeli mimo sosedskega tekmeca, ki se je ukvarjal s takšnimi ali drugačnimi težavami. Deset tekem in deset bolj ali manj zanesljivih zmag, številni menijo, da je odločilni trenutek nastopil s prihodom trojice reprezentantov iz vrst propadlega Dinama Minska. Nov(in)ci z neba. "Takrat smo ocenili, da potrebujemo osvežitev ekipe. To je sestavni del športa, če se hočeš iti profesionalizem, to spada zraven, če tega ne razumeš, deluješ na amaterski osnovi. V prvi vrsti smo ogromno pomagali sebi in ne nazadnje tudi celotnemu slovenskemu rokometu. Govorimo namreč o treh reprezentantih, ki jih izbrana vrsta krvavo potrebuje. Slovenski rokomet si ne more dovoliti, da še enkrat izpusti veliko tekmovanje, in ti fantje so imeli vrhunske treninge, vrhunske pogoje, tako da nismo pridobili le mi. Ni pa dvoma, da so, kot se je izkazalo, predstavljali dodano vrednost."

Še pred sezono so v Celju v en glas zatrjevali, da bo rdeča nit še naprej ustvarjanje, da bo imelo slednje prednost pred nakupovanjem. Da bodo iz podmladka, iz Poteka, Žabića in/ali Blagotinška, poskušali narediti "pivota" svetovnega kalibra, če za primer vzamemo le mesto na šestmetrski črti. Prav s prihodom Dinamove trojice je bila ta klubska politika v hipu postavljena vsaj pod vprašaj, če je že laž premočna beseda. Bi bilo morda v tej luči smotrno že pred sezono ozreti se po okrepitvah, da bi bila jesenska plovba mirnejša, ne pa tako viharna, zaradi česar je navsezadnje ceno plačal tudi Vladan Matić? "Nima smisla razpredati, kaj bi bilo, če bi bilo. Nekatere stvari so se zgodile, menjava trenerja, prihod teh igralcev, ne smemo pa pozabiti, da so tudi ostali fantje dozoreli. S prihodom novega trenerja, z nekim drugim načinom razmišljanja so pokazali, da lahko igrajo na tej ravni. Vse preradi pozabljamo, da so vsi ti igralci prišli iz mladinskih vrst, Gorenje je resda poleti pripeljalo osem, devet novih rokometašev, a ti fantje so že v prejšnjih klubih igrali vidne vloge," meni direktor in dodaja, da je prvenstvo maraton, ne pa sprint. "Na začetku sezone ste vsi v en glas govorili, kako Gorenje dobro kadruje, a ne pozabite, rokomet se igra 60 minut, sezona pa traja 12 mesecev. Stvari, ki jih ne moreš načrtovati, pa se žal dogajajo. Mislim, da smo ubrali pravo pot, o tem ne nazadnje govorijo tudi rezultati."

NEZNANKA LE ŠE DESNA STRAN
Sezona je torej končana, danes bo na sporedu neke vrste epilog oziroma "likof", najprej redna skupščina kluba, nato pa ob 18. uri v avli Zlatoroga še proslava in zabava ob koncu sezone ter desetletnici evropskega naslova. Pungartnik se po drugi strani s sodelavci in Brankom Tamšetom že dalj časa ozira predvsem v prihodnost, proti naslednji sezoni, ki bržkone prinaša tudi nastope v ligi Seha in ko bo ekipa deležna nemalo sprememb. Poslavljajo se Lekai, Marguč, Skube, Mlakar, Bundalo, Mačkovšek, Ranevski, morda tudi Potočnik in Žabić, za katerega se zanima madžarski klub. Novinci so po drugi strani visokorasli Čeh Michal Kasal, pa nizkorasli Trebanjec Miha Zarabec, na šestmetrsko črto prihaja Srb Živan Pešić, s posode se vrača levo krilo Tilen Kodrin.

"Ekipa je bolj kot ne sestavljena, neznanka je le še na desni strani. Stvari imamo dogovorjene, a nerad govorim, dokler zadeve niso tudi na papirju. V naslednjih dnevih bo vse jasno, ni pa skrivnost, da je Zelenović blizu prestopa v Wislo, in v primeru njegovega odhoda imamo bolj kot ne vse dogovorjeno s Šimetom Ivićem in njegovim Nexejem. Ponudbo smo dali tudi Davidu Miklavčiču, v naslednjih dnevih bo padla tudi ta odločitev, in to bo bolj kot ne to."

Vrnitev naslova v mesto ob Savinji se bo bržkone poznala tudi v klubski blagajni, ni vrag, da bo v luči pridruževanja Sehi in večjega marketinškega trga, ki ga le-ta prinaša, vanjo kapnil kakšen evro več. Vsak bo več kot dobrodošel, tudi letos namreč zamujanje plač ni bilo izjema, prej pravilo. V boju za preživetje oziroma ohranitev profesionalnega statusa, kar je realnost tudi za slovenski klub z največ lovorikami, je vsekakor ključnega pomena podaljšanje sodelovanja z glavnim pokroviteljem, ki je tudi sam preživljal že lepše čase. "Imamo podpisano novo štiriletno pogodbo, za kar se vodstvu Pivovarne iskreno zahvaljujem. V vseh teh letih nas je maksimalno podpiralo. Vemo, da so težki časi, da je sredstva težko zagotoviti, posebej pa me veseli, da naši igralci to razumejo. Za vse te zadeve, ki so se dogajale med sezono, od zamujanja plač pa do trideset odstotkov, ki bodo prišli v neki drugi obliki, so pokazali razumevanje, vzeli na pravi način. In tudi zaradi tega nam bo Pivovarna stala ob strani še naslednja štiri leta."