Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
M.A.
M.A.
17.05.2014 09:00:00
Deli članek:

Štirje mušketirji

Nikola Miljković

Zaključek evropske druge lige v Berlinu bo v prvi vrsti seveda nemški, pa madžarski, francoski in romunski, zaradi kvarteta v vrstah Montpelliera pa tudi slovenski. Niso Atos, Portos, Aramis in D'Artagnan, ampak Dragan, Matej, Vid in Jure, ki smo ga zmotili na poti v nemško prestolnico.

Do konca klubske sezone so še tri tekme, turnir v Berlinu, nato gostovanje Chambery, prav od finiša pa bo veliko odvisno, ali bo to zelo uspešna sezona ali »le« solidna.
Ne bi se povsem strinjal. Pred sezono smo si postavili cilj, da osvojimo vsaj eno lovoriko, in to nam je z ligaškim pokalom uspelo. Drugi poglavitni cilj je bila vozovnica za LP in do tega nam manjka še zmaga v Chamberyju, karkoli bomo dosegli v pokalu EHF, bo po drugi strani le še dodatek. Še ena lovorika bi bila le še pika na i.

Pa vi, kako ste zadovoljni s prvo sezono na jugu Francije?
Z drugim delom zelo, s prvim pa ravno nasprotno. Recimo, da sta bila to dva povsem različna polčasa. Potreboval sem nekaj časa, da sem se navadil na drugačen slog igre, drugačen slog sojenja, pravzaprav na celotno ligo in navsezadnje tudi življenje v tujini. Potem je šlo na bolje, že proti koncu koledarskega leta sem imel nekaj dobrih partij, pa čeprav minutaža še ni bila izdatna. V nadaljevanju sem dobil več priložnosti, tako da če potegnem črto, lahko rečem, da sem zadovoljen. S sezono in s trenutnim stanjem, upam, da bo tako tudi v bodoče. 

Je bila jeseni res aktualna tudi posoda v kakšen drug, morda celo slovenski klub, kot se je šušljalo v domovini?
Ne, to ni bila nikoli resnejša možnost, nihče ni niti predlagal česa podobnega ali razmišljal v tej smeri. Res je, da sem se neformalno pogovarjal z Brankom Tamšetom, da bom v klubu prosil, da se pogovorimo, če ne bo boljše do konca sezone in bom še naprej nezadovoljen, navsezadnje ne bi bilo smisla vztrajati, če se v enem letu nič ne spremeni. A nikoli ni prišlo tako daleč, ni bilo nikakršnih pogovorov ali česarkoli drugega, tako da so bile govorice zgolj in samo to. Govorice. Ki pa se seveda hitro razpasejo.

Konec tedna v Berlinu? Žreb vam je bil naklonjen, v polfinalu vam je namenil na papirju najlažje tekmece.
Po imenih zagotovo, a če se spomnimo, kaj se je denimo Celju zgodilo v Romuniji, tudi Švede so v četrtfinalu doma povsem ponižali. Niso slaba ekipa, daleč od tega, v obrambi so močni, imajo dobrega vratarja, nekaj igralcev poznam iz reprezentance. Skratka, niso naključno na final four. Ne bo lahka tekma, ne sme biti podcenjevanja, seveda pa ne bežimo od vloge favoritov, a upravičiti jo moramo tudi na igrišču.

Drugo polfinale?
Bolj ali manj vsi pričakujemo, da bo domačin igral v finalu. Sam ne bi imel nič proti, če bi bil tam Pick Szeged, ampak Berlin je najbrž na domačem igrišču močnejši. Upam, da se motim, čeprav bi bilo po drugi strani v finalu lepo igrati tudi z domačinom, že zaradi samega vzdušja in izziva, ki ga le-to prinaša, če ne zaradi drugega.

Novopečeni francoski prvak Dunkerque? Za mnoge je presenečenje.
Da ... Mislim, da jih je od 25 tekem vsaj kakšnih šest, sedem dobil le za gol, dva. Proti boljšim, slabšim, ni pomembno. Mi smo denimo pred tedni imeli tekmo dobljeno, še dvajset minut pred koncem vodili za sedem golov, potem pa zapravili nezapravljivo. Enostavno nismo več našli poti do njihovih vrat. Ne vem, težko povem kaj pametnega, tudi sami se včasih sprašujemo, kako je mogoče, da so na vrhu, glede na to, da letos v ligi prvakov niso bili v stanju premagati praktično nikogar. A tako je pač v športu, so presenečenje, upam, da bomo drugo leto mi.

Še kratek skok na slovensko prizorišče, vaša Loka se vrača v prvo ligo.
Super, lepo je, da se je le z domačimi fanti in brez omembe vrednega vložka ekspresno vrnila v prvo ligo. Ni pa to sicer le posledica tega, da bi se Loka tako hitro znova postavila na noge, ampak tudi ali predvsem posledica padca slovenskega klubskega rokometa. Še vedno je v ekipi veliko mojih prijateljev, fantov iz moje generacije, tako da se velikokrat slišimo in jim ob tej priložnosti tudi čestitam. Upam, da bodo z leti postali stabilen prvoligaš.

Neki drug vaš nekdanji klub je po drugi strani spomladi na igrišču zašel v težave.
Nisem pričakoval, da se bo to zgodilo, pa čeprav smo se tu, v Franciji, že marca pogovarjali, da bo po razpadu Minska in selitvi treh reprezentantov v Celje slednje zmagalo na obeh preostalih derbijih. Ampak v tistem trenutku je bila prednost velikih pet točk in verjel sem, da bo zadostovala. A zaradi spodrsljajev proti Mariboru so zašli v težave, ostali so brez Cehteta in zdaj še Staša, tako da ... Težko, upam sicer, da jim bo nekako le uspelo, še vedno navijam za njih, a ... Pred dnevi sem se slišal z nekdanjim soigralcem in tudi sami niso več tako prepričani o naslovu, kot pa so bili morda še pred tedni.