"Lahko bi bila zabava na Tromostovju, lahko bi bilo marsikaj, ampak – zakaj. Ko ti brez kakršnegakoli povoda nekdo da vedeti, da si šugava merda (garjav drek op.p.), se je bolje ustaviti na počivališču Lom in se v policijskem konvoju odpraviti proti Stožicam," se začenja današanji zapis v reškem Novem listu. V naslovu nad temi vrsticami piše: "Danes mineva 11 let od Stuttgarta, to so največja evropska gostovanja navijačev Rijeke. In nocoj – Ljubljana." Ta presneta Ljubljana.
Avtor zapisa se v nadaljevanju spominja najbolj masovnih, najbolj epskih gostovanj reškega kluba. Od v naslovu omenjenega Stuttgarta leta 2013, do Milana štiri leta kasneje. Več kot pet tisoč navijačev s Kvarnerja je takrat prispelo na sloviti San Siro. "In kar je bilo še posebej lepo, navdušujoče, rečemo tudi veličastno, je bilo dejstvo, da je prav vsakdo lahko vstopil v samo središče enega najpomembnejših, najmogočnejših mest v Evropi. Duomo je bil odet v modro-belo, tamkajšnje oblasti so navijačem Rijeke zagotovile celo poseben metro! Impresivna je bila tudi samozavest, s katero so mestne in policijske oblasti Milana takšnemu številu nogometnih navdušencev dovolile celo navijaški sprevod, ki bo za vedno zapisan v anale evropske nogometne scene," je vzneseno ugotavljal avtor. In se nato še preko nekaterih drugih gostovanj vrnil v kruto sedanjost. V to presneto Ljubljano.
Vznesenost človeka hitro zanese. Vznesenost se hitro poigra z zdravim razumom, (očitno) tudi s spominom. Vseeno je za izkušenega, vsega spoštovanja vrednega avtorja to slab izgovor. Ne bomo analizirali celotnega besedila, ne bomo se pretirano poglabljali; dovolj nerazumljivega sprenevedanja, dovolj dvojne morale se skriva že v uvodnih besedah. Brez kakršnegakoli povoda. Lahko bi bila namreč tudi zabava na reškem Korzu, lahko bi bilo marsikaj, ampak – ni bilo.
Gostovanje Olimpije na Rujevici je bilo marsikaj drugega. Bilo je podrobno obravnavanje vseh, ki so se na ta dan preko mejnega prehoda Jelšane oziroma Rupa odpravili proti pristaniškemu mestu in so (iskreno) pritrdilno odgovorili na policijsko vprašanje, ali je destinacija Rujevica. Bilo je razvrščanje v policijski konvoj na manj kot pet kilometrov oddaljeni cestninski postaji. Razvrščanje, ki se mu sprva nismo izognile niti novinarske ekipe z očitno polepljenimi vozili slovenskih medijskih hiš. Pri tem je ostalo tako pri prvem kot pri drugem posvetu prisotnih policistov in pripadnikov specialnih enot, pri tem je ostalo do posredovanja starešine, ki je predstavnike medijev kljub vsemu prosto napotil proti Reki, nato pa spet nadel precej bolj mrk obraz in se posvetil vsem v vrsti čakajočim navijačem zeleno-belih.
Rekli bi, da je bilo gostovanje na Rujevici tudi ob prihodu na stadion precej bolj podobno prihodu na območje strogo varovanega zapora, če ne bi čutili spoštovanja do vseh tistih, ki so se v tistem času dejansko napotili v – kletko. Namenjeno ultrasom, drži, a tudi vsem preostalim podpornikom zmajev. Vključno z družinami. Hrvaški avtor namreč govori tudi o kaotičnih potezah ljubljanskega organizatorja tekme, o tem, da se organizator ne more odločiti, ali bi hrvaškim navijačem dovolil vstop tudi na preostale 'navadne' sektorje Stožic. Ne govori pa o tem, da je bilo iz 'varnostnih razlogov' naknadno zavrnjenih nemalo vstopnic, ki so jih pred tednom dni kupovali Ljubljančani.
