Domžalski strateg Luka Elsner bo v spomladanski del sezone krenil brez dveh zelo pomembnih členov začetne enajsterice. Vratar Nejc Vidmar se je preselil k sosedom v Stožice, njegov soimenjak in dozdajšnji kapetan Nejc Skubic pa se je odločil, da bo kariero nadaljeval v turškem Konyasporju, oba bosta kariero tako nadaljevala oblečena v zeleno-belo barvno kombinacijo.
Za šestindvajsetletnim bočnim branilcem je res lepo obdobje. V domačem ligaškem tekmovanju je jesenski del končal na prvem mestu lestvice podajalcev, ki si ga je razdelil z napadalcem Olimpije Ezekielom Hentyjem – oba sta prispevala po osem asistenc. S svojimi dobrimi predstavami je med drugim nase opozoril tudi selektorja izbrane vrste Srečka Katanca, ki ga je za septembrski srečanji s Švico in Estonijo prvič povabil v reprezentanco.
Kot nekakšna smetana na torti je v začetku tega meseca sledila še selitev na tuje. Enkrat se je že preizkusil onkraj meja domovine, ko je julija 2011 oblekel dres romunskega kluba Otelul Galati. Tista izkušnja je sicer trajala samo pol leta, saj se je v začetku leta 2012 vrnil v domovino. Natančneje v Domžale, in v mestu ob Kamniški Bistrici ostal do letos. Tokrat ga je pot odpeljala še bolj proti jugu, med tistimi bolj izrazitimi željami pa sta verjetno naslednji, da bi bila turška pustolovščina daljša in bolj prijetna od romunske.
TUDI MENE JE MALO PRESENETILO
V svojo družino ga je zvabil tamkajšnji prvoligaš Konyaspor, ki si je Skubičeve usluge zagotovil za nadaljnje leto in pol z možnostjo podaljšanja še za eno leto, in sicer na željo glavnega trenerja Aykuta Kocamana. To seveda pomeni, da je slednji v njem videl primernega igralca za desni bočni položaj, in čeprav se je prestop zgodil zelo hitro, mu je takoj po podpisu pogodbe tudi ponudil priložnost za dokazovanje.
Svoj prvi nastop v novem klubu je Skubic vknjižil v začetku prejšnjega tedna, ko je odigral slabe pol ure pokalnega srečanja s tretjeligašem Inegolsporjem, na katerem je prvoligaš zmagal s 3:2. Samo štiri dni pozneje pa je sledil debi v domačem prvenstvu. Vendar s to razliko, da je nekdanji kapetan Domžal svoje mesto na desni strani branilske vrste zasedel že od prve minute.
"Če povem po pravici, je tudi mene malo presenetilo, da sem začel tako hitro igrati. Vedel sem, da sem bil trenerjeva želja, vendar si nisem mislil, da bom že takoj dobil priložnost. Vedel sem tudi, da so me želeli čim prej v živo videti na delu, in jasno je bilo, da bom igral pokalno tekmo s tretjeligašem. Potem pa sem takoj debitiral še na prvenstveni tekmi. Zelo sem vesel, da mi je trener na tak način izrazil zaupanje. Kar zadeva mojo igro, mislim, da sem v soboto odigral zelo korektno in izpolnil pričakovanja za prvo tekmo," nam je na začetku pogovora povedal Skubic, ki se je zelo dobro znašel v novem okolju. Soigralci so ga odlično sprejeli, zelo pa ga veseli dejstvo, da se je preselil v vrhunsko organiziran klub. "Karkoli potrebuješ, imaš pri roki, tako da igralci razmišljamo samo o treningih, tekmah in tem, da se čim prej regeneriramo."
HITREJE IN BOLJ AGRESIVNO
Glede na to, da je hitro padel v tekmovalni ritem, je imel zelo malo časa za privajanje na novo okolje. To utegne biti še nekoliko bolj zahtevno, ker je kultura v Turčiji povsem drugačna od te, ki jo poznamo v našem vsakdanjiku. Poleg tega je igrati začel brez pravih zimskih priprav, ki jih v novem okolju niti niso imeli. "Turki so imeli samo dva tedna zimskega premora, tako da ni bilo veliko časa za kakršnekoli priprave. Na srečo sem doma dobro treniral, individualno delo sem začel med 20. in 25. decembrom in si izboljšal osnovno telesno pripravljenost. Seveda mi še manjka do tega, da bom maksimalno pripravljen. Če bom še naprej dobival priložnosti za igro, bom kmalu na tisti ravni, na kateri sem bil v jesenskem delu."
Že na prvi prvenstveni tekmi je opazil, da je igra malo hitrejša kot v Sloveniji, prav tako je prisotne tudi več agresivnosti. "Mislil sem, da bom po tekmi veliko bolj utrujen, a se dva dneva po tekmi odlično počutim. Rekel bi, da sem kar v redu pripravljen, čeprav sem verjetno nekje na dobrih 80 odstotkih. Toda ritem je naporen, danes imamo pokalno tekmo, v soboto nas čaka nova prvenstvena. Bomo videli, kako se bom počutil naslednji teden," se je nekoliko pošalil Skubic, ki pred prihodom niti ni vedel, kaj pričakovati. Mislil je, da bo kakšen teden deležen individualnih treningov, a ga je trener že takoj potisnil v ogenj. "Očitno je na treningih in prvi tekmi videl, da sem dobro telesno pripravljen."
KO BI LE BILO TAKO PREPROSTO
Konyaspor je v soboto slavil na gostovanju pri Belediyesporju, ki ga je ugnal z 2:0. Slovenski branilec je že vknjižil svojo prvo podajo, drugi zadetek gostov je bil dosežen prav po njegovi asistenci. In prav zaradi zadnjega podatka se zdi, da je v Skubičevem primeru vse po starem, da se ni prav nič spremenilo z zamenjavo Slovenije s Turčijo.
"Ko bi le bilo tako preprosto," se je zasmejal novinec pri Konyasporju in nato v bolj resnem tonu nadaljeval: "Razlika je precejšnja. Na prvi tekmi sem igral bolj previdno. Predvsem sem se osredotočil na to, da sem najprej opravil svoje naloge v obrambi, ki so tudi moje primarne. Nisem razmišljal o tem, da bi delal višek igralca ali asistiral, tako da bi bilo vse, kar bi naredil v napadu, dodaten plus. Zelo sem zadovoljen, da sem podal za drugi gol, ampak ponavljam, na prvem mestu je ekipa, najpomembnejša je zmaga, s katero smo se približali zgornjemu delu lestvice. Mislim, da nas od mest, ki vodijo v Evropo, ločijo le tri točke, za zdaj nam gre odlično in verjamem, da nam bo tako šlo še naprej."
Zanimivo je, da so anatolijski orli v soboto prišli do prve gostujoče zmage po 105 dneh, v katerih so štirikrat izgubili in enkrat igrali neodločeno. S tem podatkom smo našega sogovornika kar malo presenetili, saj je prav od nas prvič slišal za to. "Nisem gledal statistike za nazaj, niti nisem gledal, kdo bodo moji soigralci. Vse se je zgodilo zelo hitro, vedel sem, da se nekaj dogaja v zvezi s prestopom, vendar si nisem delal utvar in nisem preverjal, kako je videti mesto, kakšen je klub in kdo igra zanj. Prestop se je zgodil v dveh dneh, in ko sem pripotoval, sem začel spoznavati novo okolje, moram se še naučiti imen vseh igralcev in podobno. Za mano je šele en teden, dozdajšnja izkušnja pa je zelo pozitivna."
Pri tem je precejšnjo vlogo odigralo tudi dejstvo, da so ga soigralci zelo dobro sprejeli. Kot nam je zaupal, ni prejel nobenega vzvišenega pogleda, še posebej ga je navdušilo, da so mu fantje že takoj na začetku dejali, da je zdaj tudi on del ekipe: "Rekli so mi, da smo vsi prijatelji med sabo in da si pomagamo na igrišču." Med soigralci ima še Srba, Bosanca in Bolgara, ki mu pomagajo pri privajanju na mesto, prav tako je Bosanec pomočnik trenerja, tako je da komunikacija močno olajšana. "Pred odhodom sem mislil, da bom imel prav s temi stvarmi največ težav, vendar je na srečo ravno nasprotno."
