Raheem Sterling bo za jutrišnji obračun v Stožicah skoraj zagotovo v začetni postavi Anglije. Za hitrega driblerja, ki bo operiral na desni strani angleškega napada, objave novic o prvem resnem poskusu prevzema njegovih nogometnih nadarjenosti ne bi smele predstavljati vir nelagodja ali nervoze. V vsakem primeru je jasno, da bo Liverpool še nekaj tednov vztrajal, da je cena za Sterlinga, ki si je že pred mesecema zaželel slovesa od Liverpoola, ostala 50 milijonov funtov. Če se bo to res zgodilo, se bo Sterling v zgodovino vpisal kot najdražji nogometaš, mlajši od 20 let. Opazna predstava Raheema Sterlinga bi k temu dosežku posebne vrste najbrž le prispevala, in ne pa obratno.
Drugi posamezni člani angleške izbrane vrste podobnih neznank o tem, kje bodo nadaljevali svoje nogometne poti po obračunu v Ljubljani, ki je dokončno zadnji v sezoni, nimajo. Vsi so srečno in zanesljivo zelo dobro zapisani v svojih klubih. Edino Charlie Austin bi lahko še pred zasluženim dopustom podpisal za Newcastle. Tega bo po novem trenersko vodil Steve McClaren, nekdanji angleški selektor, ki pa je svojo selektorsko pot klavrno končal z dežnikom v roki, medtem ko so Hrvati, pod vodstvom Slavena Bilića, novembra 2007 zmagali na Wembleyju in Angležem tako preprečili nastop na Euro 2008 ali na prvem velikem tekmovanju po štirinajstih letih. Bilić je ta teden postal novi trener londonskega West Hama. Kljub temu je najpomembneje to, da bo 25-letni Austin, ki je na preteklem angleškem prvenstvu dosegel zavidljivih 18 golov (četrti najboljši strelec premier lige), v Stožicah kot debitant zaigral edino v primeru, če se kaj nepričakovanega zgodi kapetanu Waynu Rooneyju ali pa če bo proti koncu tekme Anglija izdatno v prednosti.
V Stožicah bosta srečanje za hišo ITV strokovno komentirala tudi nekdanji Tottenhamov napadalec Glenn Hoddle in nekdanji Arsenalov branilec Lee Dixon.
Ključni mož v angleški vrsti poleg Rooneyja zagotovo ostaja Jack Wilshere, Arsenalov centralni vezist, ki po Hodgsonovem nalogu zapolnjuje vrzel po reprezentančni upokojitvi Franka Lamparda in nato še Stevena Gerrarda. Wilshere, do zdaj je v majici z grbom treh levov zaigral že 27-krat, je tik pred odhodom v Slovenijo potrdil, da se na novo vlogo na igrišču še vedno privaja, a hkrati, da ga napredek že zelo veseli.
CILJ, KI SO SI GA USTVARILI SAMI
Kako nujno je Angležem premagati Slovenijo? Sploh jim ni. Edini cilj, ki ga imajo varovanci Roya Hodgsona pred očmi, je tisti, ki so si ga ustvarili sami, tisti, v katerega so se prepričali sami. V to jih ne silijo niti mediji, še manj navijači – če zmagajo tudi jutri, bo pogled na lestvico kvalifikacijske skupine E zanje še veličastnejši. Doslej je za njimi pet tekem in prav toliko zmag.
Kadarkoli morajo Angleži zmagati – recimo, da je ta floskula (približno) resnična zadnjih petnajst let – se to ne primeri. Res bi bilo posrečeno, pravijo angleški ljubitelji nogometa, če bi bila usoda tokrat povsem obrnjena na glavo ali če bi se izkazalo, da ko zmage tako zelo nujno niti ne potrebujemo, ta na naš račun spontano pride kar sama. "Biti angleški navijač je približno tako težko, kot je biti pristaš nestanovitnega Tottenhama ali pa podobnih Sunderlanda in Newcastla," bi potrdil marsikdo (pa četudi je navijač prav katerega od teh treh moštev), ki bo jutri popoldne sedel pred TV-zaslon ali pa se vkopal za kakega od številnih pubovskih točilnih pultov, od koder bo viden program največje angleške komercialne televizije ITV. Ta je zadnja štiri leta zadolžena za prenose reprezentančnih tekem. V Stožicah bosta srečanje za hišo ITV strokovno komentirala tudi nekdanji Tottenhamov napadalec Glenn Hoddle in nekdanji Arsenalov branilec Lee Dixon.
In še. Na tribunah stadiona v Stožicah je pričakovati kar nekaj sto angleških navijačev. Ti so že pred časom obljubili, da si bodo ogled tekme popestrili tudi z užitki, ki jih ponuja ljubljanska kulinarična ponudba. "Obiska Slovenije se zelo veselimo. Ker bo vreme lepo, rezultat pa tokrat malenkost manj pomemben– pa te pripombe ne stiskaj ravno v naslov svojega članka –, bo več energije ostalo za druge poslastice. Še več, pričakujemo, da bomo sprejeti lepo in da bo tekma dobra, a hkrati zabavna," mi je z gesto, kot da dviguje vrček na londonskem vzhodu, zaupal sosed John po tem, ko sem mu pojasnil, da se morda najbolj znana slovenska znamka piva v resnici imenuje združitev, in to kar po njihovo.
