Epidemija koronavirusa ne bo prizanesla nikomur v svetu športa, reševanja krize se bodo lotevali na najrazličnejše načine. Pri tem pa je razveseljivo, da kolektivi ne bodo pozabili na svoje zaposlene, na ljudi iz ozadja ... Predsednik Domžal Stane Oražem se je oglasil z odprtim pismom in razkril ukrepe. Njihov zapis s spletne strani objavljamo v celoti in brez popravkov:
Draga moja rumena družina!
Letos mineva 100 let našega delovanja in tudi četrt stoletja, odkar skupaj gradimo in soustvarjamo našo zgodbo. To je najdaljše obdobje v našem klubu in tudi v drugih sredinah težko najdem koga, ki vodi podobno organizacijo toliko časa. To ne poudarjam zaradi tega, da bi se hvalil ali jamral, ampak iz preprostega dejstva, da imam toliko izkušenj in preizkušenj, da si dovolim deliti nekaj razmišljanj z vami.
Zakaj je to v tem trenutku še toliko bolj pomembno?
Smo v situaciji v kakršni še nikoli nismo bili. In prav zato je še toliko bolj pomembno, da se vsi zavedamo načela odgovornega in solidarnega delovanja.
Odgovorno do sebe, svojih najbližjih, družine, skupnosti, v kateri živimo, kluba in solidarno do tistih, ki so zaradi prisilne prekinitve delovanja izgubili možnost pridobivanja zaslužka oziroma sredstev za preživljanje. V klubu je v različnih oblikah zaposlenih 100 ljudi, ki jim je to edini vir zaslužka za preživetje in 25 takšnih, ki jim je to pomemben vir zaslužka. Če prištejemo zraven še tiste, ki so odvisni od naših zaposlenih, pridemo hitro do več 100 ljudi, ki jim je bila praktično čez noč ogrožena eksistenca. To so dejstva. To je dejansko stanje. Mislim, da se tega celo marsikdo v klubu in v nogometu ne zaveda, kaj šele v ožji in širši družbeni skupnosti.
Kaj sedaj ? Kako naprej?
Vsekakor odgovorno in solidarno. Nadaljevanje imam razdeljeno v več faz. Glede na situacijo smo trenutno v fazi preživetja. Potem sledijo faze konsolidacije in prilagajanja novim razmeram ter pogojem delovanja. Prepričan sem, da stari vzorci in metode ne bodo več primerni. Je pa dejstvo, da bodo morali vsi, ki bodo želeli še naprej sodelovati v naši zgodbi, sprejeti načelo odgovornosti in solidarnosti.
Kaj konkretno pomeni faza preživetja?
Glede na dejstvo, da so vse naše dejavnosti že od 12. 03. 2020 prepovedane je praktično vseh 125 ljudi doma. To pomeni, da igralci trenerji in ostali svojih obveznosti po pogodbi ne morejo izpolnjevati, kar posledično pomeni tudi to, da v veliki večini, po trenutno veljavni zakonodaji, ne bi bili upravičeni do prihodkov. Storitev, ki je nisi izvedel, ne moreš zaračunati in pričakovati plačila za to. Ker pa sem že na začetku poudaril načelo odgovornosti in solidarnosti, se bomo tega s strani kluba maksimalno držali.
Trenutni načrt je, da bo ta faza preživetja trajala do konca maja, kar pomeni, da je potrebno v tem času zagotoviti vsem, ki so na prisilnem čakanju, določen del sredstev za preživetje. Edino na ta način bomo lahko v neki primerni kondiciji lahko začeli z drugo fazo. Država je že zagotovila del tega, ker pa je to po naši oceni premalo, bo pri tem solidarnostno sodeloval tudi klub.
To v praksi pomeni, da bo za vse tiste, ki jim je to edini vir prihodkov, solidarnostni prispevek kluba skupaj z državno pomočjo znašal do 80 odstotkov vrednosti pričakovanih prihodkov ob rednem opravljanju svojega dela.
S tem ukrepom bomo dosegli, da bodo vse osebe, ki zavisijo od delovanja Nogometnega kluba Domžale najmanj v enakopravnem položaju z vsemi zaposlenimi v Republiki Sloveniji, v veliki večini pa v neprimerno boljšem kot denimo ostali samostojni podjetniki, katerih dejavnost je trenutno onemogočena.
Kaj pa pomoč s strani FIFE, UEFE in NZS?
Vsekakor je ta pomoč, tako v fazi preživetja kot tudi v naslednjih fazah, pričakovana in nujno potrebna. Upam, da se bodo tudi te organizacije držale načela odgovornosti in solidarnosti. No, ne samo, da pričakujem spoštovanje načela solidarnosti. To zahtevam. Seveda pa morajo to zahtevati tudi vsi tisti, ki jim je potrebno že v tem trenutku pomagati. To so igralci, trenerji in ostali deležniki naše skupne nogometne družine.
Še nekaj misli za zaključek.
Vsekakor nič več ne bo kot je bilo. Spremembe bodo, a kljub težki situaciji ostajam optimist. V kolikor ne bi bil ne bi toliko časa prostovoljno deloval v tako kompleksni in veliki organizaciji kot je v teh letih postal Nogometni klub Domžale. Naše vodilo je vedno bilo, da moramo razmišljati dva koraka vnaprej, da bi ostali korak pred konkurenco in tega se bomo držali tudi v prihodnje. Prepričan sem, da je pred nami sicer težka, a tudi lepa prihodnost. Na dejstvo, da bomo tudi v tej krizi bolj ali manj prepuščeni sami sebi, svoji sposobnosti in iznajdljivosti, smo bili vedno pripravljeni. Po drugi strani pa računam tudi na pomoč lokalne skupnosti in širše družbene skupnosti. Srčno upam, da bo vsaj v teh težkih časih prevladalo načelo, da če že pomagati ne moreš vsaj škoduj ne.
Tudi nogomet v širšem pomenu besede se bo moral spremeniti in prilagoditi. Predvsem tukaj govorim o največjih, kjer smo zadnja leta spremljali višanje prihodkov in stroškov. V kolikor bodo želeli dobro nogometu bo potrebno pokazati več solidarnosti in finančne odgovornosti. Delno smo bili pomanjkanju slednjega priča tudi v Sloveniji in morda je lahko kriza za nogomet tudi priložnost, da postavi nove temelje svojemu delovanju in postane zavezan predvsem vodilom, ki jih v zadnjem skorajda stoletju zasleduje Nogometni klub Domžale. To so popularizacija nogometa in športa ter zdravega načina življenja nasploh in skrb za najmlajše ter njihov razvoj, tako nogometni kot osebnostni.
Ostanite zdravi, razmišljajte dva koraka naprej, da mi boste lahko pomagali ostati korak pred ostalimi.
Skupaj zmoremo rumena družina!
Vaš predsednik
Stane Oražem
