Odločitev Uefe o preložitvi evropskega prvenstva na prihodnje leto prav gotovo daje upanje, da bi se državna prvenstva lahko zaključila po željah, z vsemi odigranimi tekmami. Vsekakor ga je več, kot ga je bilo pred torkom, toda kakršnekoli napovedi so kakopak še vedno nadvse nehvaležne. Oziroma nemogoče! Toda ostati moramo optimisti in ohraniti pozitivno miselnost v prepričanju, da bo koronavirus kmalu preteklost, življenjski utrip pa se bo vrnil v prvotno stanje. Vključno z nogometom.
Nekateri se še vedno ne zavedajo resnosti razmer
V času izrednih razmer igralci telesno pripravljenost ohranjajo z individualno vadbo, zanimalo pa nas je, koliko časa bi potrebovale ekipe, da bi bile po zeleni luči za skupne treninge spet pripravljene na tekmovanje. Obrnili smo se na Marijana Pušnika. "Najprej bi rad poudaril, da je nogomet v tem času vendarle potisnjen v ozadje. V mojem življenju je prvič na drugem mestu, zdravje ljudi je seveda najpomembnejše. In mislim, da se nekateri resnosti razmer še vedno ne zavedajo dovolj. Ni razlogov za paniko, ampak dejstvo je, da moramo dosledno spoštovati in upoštevati vsa navodila ter ukrepe, če želimo preprečiti širjenje okužbe. Tudi stanje v nekaterih državah razkriva, da je to nujno potrebno. Vsak mora prispevati svoj delež za ohranitev zdravja vseh, še zlasti naših staršev, starejših ljudi in tistih iz rizičnih skupin. Šele ko nam bo to uspelo, se bomo spet lahko posvetili nogometu," je uvodoma poudaril koroški strokovnjak in razkril, kako preživlja dneve v izolaciji. "Veliko berem, predvsem športno literaturo, se izobražujem, analiziram tekme, za sprostitev gledam filme, igram šah, hkrati pa ostajam športno aktiven. Doma imam fitnes, zaradi težav z bolečinami v hrbtenici se posvečam jogi, dnevni odmerek hoje je 10 kilometrov, na bližnjem travniku pa imamo tudi tri luknje za golf in na dan udarim kakšnih 500 žogic."
Vsaj tri tedne treningov
V nadaljevanju pogovora je Marijan Pušnik odpotoval v prihodnost. V čas, ko se bodo nogometaši lahko vrnili v želeni ritem dela. "Ekipe bodo morale opraviti mini cikel priprav. Po mojem mnenju bi potrebovale vsaj tri tedne, v nasprotnem primeru bi bilo tveganje zaradi poškodb gotovo bistveno večje. Drži, da igralci svojo telesno pripravljenost ohranjajo s tekom in ob pomoči fitnes naprav, toda vzdrževati kolektivno formo, skupinsko dinamiko in pripravo je nekaj povsem drugega. Veliko je različnih dejavnikov, ki vplivajo na način dela, nedvomno pa je to velik izziv za vse trenerje, za vse strokovnjake, saj do zdaj takšne situacije še ni bilo. Začeti bo treba znova. Uporabil bom malce grdo primerjavo, a začelo se bo obdobje, podobno kot po kakšni vojni, med katero je vse zamrlo. Lepo bi bilo končati prvenstva in močno upam, da bodo razmere to dovoljevale. Če ne bodo, pa bosta Fifa in Uefa vsekakor določili smernice, kako se odzvati."
Seveda še vedno obstaja tudi možnost črnega scenarija – da se prvenstva ne bi nadaljevala. V zvezi s tem je bilo v preteklih dneh veliko takšnih in drugačnih razprav ter ugibanj. Kdo bi bil prvak, kdo bi izpadel? Ali bi sezono morda celo razveljavili? "Prvenstva ne bi razveljavljal, a prav tako ne bi hitel s tem, koga razglasiti za prvaka. Počakal bi na priporočila Uefe, povsod bi morali obveljati enaki kriteriji, vendar se obenem zavedam, da je pri tem vpletenih veliko čustev. Tisti, ki so na vrhu, si trenutni položaj razlagajo drugače kot tisti, ki bi bili radi na prvem mestu. Ustrezen model bo treba najti tudi zato, da bi se lahko nemoteno začela nova sezona v evropskih pokalih. Treba bo dobro premisliti," je odvrnil 59-letni strokovnjak.
Pohvale za Šulerja in Pečnika
V njegovem Dravogradu se je pred kratkim začela nova zgodba z Markom Šulerjem kot predsednikom v glavni vlogi ter Nejcem Pečnikom, ki še vedno pomaga tudi na igrišču. In slišati je bilo, da naj bi se v projekt dejavno vključil tudi oče tamkajšnje nogometne šole. "Pohvaliti moram Marka in Nejca, ki sta se resno lotila izziva, kako klub kljub pomanjkanju denarja dvigniti na višjo raven ter mu tudi s tem vrniti, kar jima je dal – in kar jima je dal nogomet. Zelo se trudita, tako kot vsi njuni sodelavci, in zares močno upam ter si želim, da bi dosegli svoj namen. Kar zadeva mojo vlogo, redne zadolžitve za zdaj nisem mogel sprejeti. Bil sem dokaj blizu odhoda v tujino, nekatere možnosti so še vedno odprte, čeprav je zdaj, razumljivo, vse skupaj obstalo in se prestavilo na poznejši termin. Zaradi želje po delu na visoki ravni bi bilo vsekakor neodgovorno, če bi denimo prevzel vodenje katerekoli dravograjske selekcije, potem pa bi se v nekem trenutku odločil za odhod in dela ne bi dokončal. Tega si nočem privoščiti. S takšnim dejanjem ne želim razočarati ne otrok ne staršev, sem pa Šulerju in Pečniku vedno na voljo, če bi v kakršnikoli drugi obliki potrebovala mojo pomoč. In slišimo se skoraj vsak dan," je pojasnil Marijan Pušnik.
