Figo je kraljevemu klubu obljubil šestletno zvestobo in poskrbel za bes Barceloninih navijačev, ki nikoli niso pozabili, da si je njihov ljubljenec, ki je na Camp Nouu igral pet sezon, drznil prestopiti h največjemu rivalu Realu. Režiser "zloglasne" poteze je bil predsednik Reala Florentino Perez, ki je pred volitvami obljubljal, da bo pripeljal Figa. Rečeno storjeno, izkoristil je odškodninsko klavzulo ter Portugalca pripeljal na Santiago Bernabeu. Bil je to začetek ere Galaktikov, v naslednjih letih so Figu sledili Zinedine Zidane, tisti prvi oziroma pravi Ronaldo, David Beckham...
Ni bil ne prvi, ne zadnji, ki je dres enega kluba zamenjal za tistega največjega rivala, a prav njegov prestop je bržkone dvignil največ prahu. Navijači Barcelone so se počutili izdane in izigrane. Ultimativno izdajstvo. V njihovih očeh je bilo to neoprostljivo. Ko se je v oktobru istega leta prvič vrnil na Camp Nou, so mu pripravili "toplo" dobrodošlico. Prišel je v pekel. Žvižgi, žaljivke, transparenti z napisi "Judež", "Izdajalec", "Plačanec", v njegovi smeri so zmetali vse kar jim je prišlo pod roke. Vžigalnike, kovance, plastenke, dve leti kasneje ob še enem obisku nekdanjega doma pa celo čisto prava prašičja glava.