Ali mi bo multipla skleroza preprečila, da postanem mati?

Multipla skleroza (MS) ne bi smela vplivati na možnost zanositve
Študije so pokazale, da imajo ženske z multiplo sklerozo in brez te bolezni podobno tveganje za:
● spontani splav – pri ženskah z MS je tveganje 20,9 %, pri ženskah brez MS pa 20,0 %,
● mrtvorojenost – pri ženskah z MS je tveganje 0,6 %, pri ženskah brez MS pa 0,7 %,
● prirojene nepravilnosti – pri ženskah z MS je tveganje 3,9 %, pri ženskah brez MS pa 4,4 %.

Prav tako se MS ne prenaša neposredno s staršev na otroke, vendar je pri otrocih možnost, da zbolijo za MS, lahko večja, če ima to bolezen kdo od ožjih družinskih članov:
2–2,5 % možnost v primerjavi z 0,1–0,3 % možnostjo pri otrocih brez MS v družini.

Posvet pred načrtovanjem družine
Pred zanositvijo je priporočljivo opraviti razgovor z nevrologom in ginekologom. Strokovnjaki bodo pomagali pri obvladovanju simptomov. Prav tako bodo pregledali celotno zdravstveno dokumentacijo, posebno pozornost pa bodo namenili zdravilom, ki jih jemlje bolnica z MS. Če bolnica z MS jemlje zdravila za zdravljenje te avtoimune bolezni, se bosta z nevrologom pogovorila o tem, ali obstaja kakšno tveganje za otroka. Strokovnjak bo pomagal pri odločitvi o nadaljevanju zdravljenja za preprečevanje zagonov.

Če ima bolnica blago do zmerno MS z zagoni, bo nevrolog morda svetoval, da v času, ko poskuša zanositi, preneha z jemanjem zdravila za MS, nadaljuje pa z opazovanjem in spremljanjem bolezni. Nekatera zdravila za zdravljenje MS pa se lahko jemljejo tudi v času, ko ženska poskuša zanositi.

Če pa bodoča mama jemlje katero od zdravil za MS, ki se jih med nosečnostjo ne sme jemati, ga bo zdravnik zamenjal z drugim zdravilom.

Če bolnica z MS razmišlja o otroku, bo nevrolog predpisal zdravilo za MS, ki omogoča zdravljenje bolezni in obenem optimalno načrtovanje nosečnosti. Nekatera zdravila za MS potrebujejo nekaj tednov ali mesecev, da se izločijo iz telesa. To se imenuje obdobje izpiranja. Priročnejše v tem primeru je zdravljenje, pri katerem se zdravilo jemlje krajši čas ali celo le občasno. Na voljo so tudi zdravila, katerih učinkovitost po zadnjem odmerku traja nekaj let. To bolnicam omogoča, da so zdravljene, a jim v času nosečnosti ni treba jemati zdravil. Je pa zelo pomembno, da so bolnice z MS na zanesljivi kontracepciji, dokler ne dobijo odobritve zdravnika, da lahko načrtujejo nosečnost.

Shranjevanje genetskega materiala
Strokovnjaki svetujejo, da naj bi se bolnice za načrtovanje nosečnosti odločile, ko je bolezen stabilna in nima zagonov in so vsaj že leto dni na učinkoviti terapiji, ki upočasnjuje multiplo sklerozo, par, ki si želi otroka, pa naj bi obiskal še ambulantno za zdravljenje neplodnosti. Postavlja se namreč vprašanje, ali je MS vzrok za neplodnost ali samo za zmanjševanje ovarijske rezerve, kar pa samo po sebi še ne pomeni neplodnosti za mlade ženske, pravi prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo iz UKC Ljubljana.

»Problem nastane z odlašanjem starševstva na poznejša leta, ker je znano, da AMH* s starostjo pada. Tako pridemo do prezgodnje odpovedi jajčnikov prej kot v splošni populaciji zdravih žensk in je reproduktivno obdobje krajše in hitreje zaključeno. V takšnem primeru je treba razmišljati tudi o morebitnem shranjevanju genetskega materiala, če ocenimo nizko ovarijsko rezervo, pacientka pa nima partnerja in ji grozi prezgodnja odpoved jajčnikov.«

*Najboljši napovedovalec ovarijske rezerve je število antralnih foliklov, ki jih poštejemo s pomočjo ultrazvočne preiskave v kombinaciji s serumsko koncentracijo Anti-Mullerjevega hormona (AMH), ki se ne spreminja glede na različne faze menstruacijskega ciklusa.

Znano je, da imajo ženske z mutliplo sklerozo manjše število otrok, nam je povedala prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med., kar pa je verjetno posledica tako socialnih vzrokov kot tudi izogibanja nosečnosti zaradi fizičnih ali mentalnih težav. »Nadalje poročajo, da je manjša možnost zanositve zaradi neravnovesja spolnih hormonov, bolezen pa povezujejo tudi z zmanjšano zalogo foliklov v jajčnikih, kar lahko opišemo tudi s terminom zmanjšane ovarijske rezerve,« je dejala predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC in dodala, da imajo nezdravljene bolnice pogosteje zelo nizek AMH v primerjavi z zdravljenimi.

Možnost zunajtelesne oploditve pri multipli sklerozi
Postopke zunajtelesne oploditve strokovnjaki izvajajo zaradi različnih vzrokov neplodnosti (posledic vnetja v mali medenici, endokrinološkega in moškega vzroka ter endometrioze), ne pa zaradi same bolezni MS. Torej neplodnost in MS prideta skupaj zgolj po naključju, prav tako postopki asistirane reprodukcije, nam je povedala sogovornica: »Multipla skleroza sama po sebi po vsej verjetnosti ne povzroča neplodnosti. Čeprav je težko natančno ovrednotiti, kako postopki asistirane reprodukcije vplivajo na osnovno bolezen, je videti, da lahko vplivajo na ponovne zagone bolezni, predvsem na račun zunanjega vnosa hormonov,« nam je pojasnila prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med.

Čeprav je malo primerov žensk z MS, ki so vključene v postopke zunajtelesne oploditve, je potrebno, da jih natančno informiramo: »Pacientke je treba seznaniti, da je zelo povečano tveganje za ponovne zagone bolezni po spodbujanju jajčnikov s hormoni. Varnost je pri teh bolnicah zelo pomembna in v največji meri se moramo prizadevati, da s postopki asistirane reprodukcije čim manj negativno vplivamo na osnovno bolezen,« je dejala prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med.

Kaj pričakovati med nosečnostjo
Prva evropska multicentrična raziskava nosečnosti pri MS (the PRIMS study) je bila opravljena leta 1998. V raziskavo je bilo vključenih 227 žensk, ki so imele diagnosticirano MS vsaj eno leto pred zanositvijo, te pa so spremljali še dve leti po porodu.

Strokovnjaki so ugotovili, da se med nosečnostjo število zagonov bolezni zmanjša, še zlasti izrazito v zadnjem trimesečju. Vzrok za zmanjšanje števila zagonov bolezni med nosečnostjo je v spremenjenem imunskem odzivu in hormonskih spremembah.

Porod
Bolnica z MS lahko rodi po naravni poti, odločitev o načinu poroda je v rokah porodničarja. Če ima bolnica težave s spastičnostjo bodisi medenice bodisi nog v prvih mesecih nosečnosti, smernice Združenja britanskih nevrologov (the Association of British Neurologists) predlagajo, da se v priprave na porod vključi tudi nevrofizioterapevt, ki med porodom sodeluje z bolnico in porodničarjem. Način poroda in epiduralna anestezija nimata vpliva na pogostost zagonov bolezni po porodu ali napredovanje invalidnosti.

Moški bolniki z MS, ki si želijo postati očetje
Moški, ki si želijo otroke, lahko jemljejo večino zdravil za zdravljenje MS. Obstajajo pa nekatera, ki jih pri poskušanju, da partnerica zanosi, ne smejo jemati. Če zdravilo, ki ga jemljejo, sodi v to skupino, imajo naslednje možnosti:

● Začasno prenehajo z jemanjem zdravila za MS in ponovno začnejo, ko partnerica zanosi
● zamenjajo zdravilo za takšno zdravilo za MS, ki ga smejo uporabljati, medtem ko poskušajo, da bi partnerica zanosila
● se odločijo za zdravilo, ki lahko nekaj let obvladuje zelo aktivno MS (tudi potem ko ga nehajo jemati).

Čeprav na tem področju ni veliko raziskav, je pojasnila prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med., je znano, da imajo moški z MS številne seksualne disfunkcije in motnje v endokrinem sistemu, kar lahko vodi v zmanjšano plodnost. »Seksualne disfunkcije se pojavljajo v 73 % zaradi erektilnih disfunkcij, v 50 % zaradi orgazmičnih in ejakulatornih motenj in v 40 % zaradi zmanjšanega libida.

Prav tako je pri teh pacientih slabša kakovost semena, kar je lahko posledica tako endokrinoloških nepravilnosti kot tudi zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili,« je povedala prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med.