MIRZA SARAJLIJA
rojen: 19. junij 1991
šport: košarka
klub: Vllaznia
država: Albanija (Skadar)
Zakaj ste se odločili kariero nadaljevati v Albaniji?
Vllaznia mi je poslala najboljšo ponudbo, hkrati pa gre za klub z ambicijami. Med drugim si želi v naslednji sezoni nastopati v balkanski košarkarski ligi. Prvi pogovori s predstavniki kluba so bili zelo pozitivni in že takrat sem vedel, da bom dobil veliko priložnosti za igro, da se vrnem v pravi tekmovalni ritem. Za zdaj gre vse po načrtih in sem zadovoljen.
Kakšna je razlika med albansko in slovensko ligo?
Tako kot povsod so tudi v Albaniji tri, štiri moštva, ki nekoliko izstopajo. Kar zadeva kakovost, bi se boljše ekipe lahko enakovredno kosale s slovenskimi, z izjemo Uniona Olimpije in Krke. Pogoji za delo so v redu, posebej pa moram omeniti navijače. Na derbijih so dvorane polne, zbere se okoli tisoč petsto ljudi in prijetno je igrati v takem vzdušju.
Ali je košarka šport številka dve, takoj za nogometom?
Da, ampak v Skadru je trenutno v ospredju košarka, ker je naš klub prvi na lestvici, nogomet pa preživlja nekoliko težje čase. Seveda je to z našega zornega kota izvrstno. (smeh)
Prvi pogovori s predstavniki kluba so bili zelo pozitivni in že takrat sem vedel, da bom dobil veliko priložnosti za igro, da se vrnem v pravi tekmovalni ritem. Za zdaj gre vse po načrtih in sem zadovoljen.
Ste imeli kaj pomislekov, preden ste se odločili za odhod v Albanijo?
Seveda sem jih imel, ampak tako je vselej, ko se odpravljaš v novo okolje. Vendar sem že ob prihodu spoznal, da gre za urejen klub, tudi ljudje so me zelo lepo sprejeli. Po treh tednih sem se že odlično vživel v okolje in sem lahko razmišljal le še o košarki in svojih igrah.
Po informacijah, ki prihajajo iz Albanije, vam gre zelo dobro.
Trenutno sem res v dobri formi in skušam ekipi pomagati po najboljših močeh, da bi v vsaki tekmi zmagali. Še dve tekmi in začel se bo polfinale državnega prvenstva. Ljudje me imajo radi, ampak tako je povsod, če dobro igraš. Tako da se res dobro počutim. (smeh)
Ste imeli na začetku kakšne težave s sporazumevanjem?
Malo težav sem imel. Med tujimi jeziki prevladuje italijanščina, angleščine ne govorijo najbolje. Nekako se da sporazumeti, sčasoma se človek nauči tudi nekaterih osnovnih albanskih besed in je vse nekoliko lažje.
Resnično lahko razmišljam le o košarki. Saj veste, kako pravijo, včasih je dobro stopiti korak nazaj, da bi lahko nato naredil dva naprej.
Potem se v Skadru ne da normalno preživeti z angleščino, kaj pa s srbohrvaščino?
Z angleščino se da preživeti, ampak težje. Albanci znajo malo angleško, malo srbohrvaško in na koncu se da z njimi nekako sporazumeti. (smeh)
Kako dobro že govorite albansko?
Albanščina je zelo zahteven jezik, tako da je ne govorim prav veliko. Naučil sem se naročiti hrano, kar mi za zdaj zadostuje, tako da lačen nisem. (smeh)
Kakšno mesto je Skadar?
Moji prvi vtisi so zelo pozitivni. Mesto se razvija, veliko je novih objektov in veliko se gradi. Tu živi okoli sto tisoč ljudi, sicer pa je vse blizu in me po tem celo malo spominja na Ljubljano.
V katerem delu mesta živite?
Od strogega središča mesta in od naše dvorane sem oddaljen približno pet minut, tako da lahko grem kamorkoli peš.
Živite v stanovanju ali v hiši?
V stanovanju.
Ali vam ga je priskrbel klub ali ste ga našli sami?
Glede teh stvari je za vse poskrbel klub. Resnično lahko razmišljam le o košarki. Saj veste, kako pravijo, včasih je dobro stopiti korak nazaj, da bi lahko nato naredil dva naprej.
Mesto ni tako veliko, tako da me ljudje povsod prepoznajo in me pozdravljajo. Včasih me povabijo na pijačo, radi se družijo.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je dvosobno, višine najemnine pa ne poznam, saj jo plačuje klub.
Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Mesto ni tako veliko, tako da me ljudje povsod prepoznajo in me pozdravljajo. Včasih me povabijo na pijačo, radi se družijo. Do zdaj nisem imel nobenih težav in verjamem, da jih tudi v prihodnje ne bo.
Imate na voljo klubski avto?
Nimam, niti ga ne rabim, saj imam vse blizu.
Kakšni vozniki so Albanci?
O tem bi se dalo razglabljati, precej divje je. (smeh) Spominja me na Grčijo, treba si je izboriti prednost. Nikoli ne veš, ali ti bo kdo ustavil ali ne. Kadar grem peš po mestu, ves čas pozorno gledam okoli sebe, da me kdo ne zbije. (smeh)
Kakšen je vozni park v Albaniji?
Vidiš lahko zelo dobre avtomobile. Dosti je takih, ki sem jih tu videl prvič v življenju. Človek si nikoli ne bi mislil, ampak vozni park je res dober.
Kadar grem peš po mestu, ves čas pozorno gledam okoli sebe, da me kdo ne zbije. (smeh)
Ali mogoče veste, koliko stane liter bencina?
Ne vem natančno, a mislim, da ni neke velike razlike v primerjavi s Slovenijo.
Kako dobro Albanci poznajo Slovenijo?
Ne najbolje, mogoče so slišali za Ljubljano, kaj več pa težko. Albanci so še vedno bolj zaprti vase.
Ste se v Albaniji srečali s kriminalom?
Najbrž kriminal obstaja tako kot povsod drugje. Verjetno ni priporočljivo iti v kakšno revno četrt. Če bi šel sam ven iz središča mesta, verjetno ni varno, ampak nimam nobene tovrstne izkušnje. Niti nisem slišal, da bi jo kdo imel.
Se močno pozna gospodarska kriza, je na ulici veliko brezdomcev, beračev?
Pozna se, ampak hkrati se Albanija tudi razvija. Odkar sem tu, sem v tem kratkem času videl, da so začeli graditi štiri, pet novih blokov.
Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v kakšni restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Tudi to mi je uredil klub. Vsak dan imam kosilo in večerjo, restavracija pa se nahaja takoj ob dvorani.
Kakšna je albanska hrana in kako vam je všeč?
Ni velike razlike v primerjavi s tistim, kar imamo doma. Zanimivo je, da Albanci pojedo zelo veliko riža. Ljudje na primer za kosilo vzamejo porcijo riža in poleg tega dva čevapčiča ali malo sira. Ne jedo veliko. Potem pa pridem jaz in naročim polno mizo. (smeh)
Na tekmi z lažjim nasprotnikom sem soigralcu na klopi rekel, da ga kliče trener, ker ga želi poslati v igro. Takoj je slekel trenirko, prišel do trenerja in ga vprašal, koga bo zamenjal, trener pa ga je samo debelo gledal. (smeh)
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Trgovine se odprejo že ob šestih zjutraj in delajo do četrte, pete ure popoldan.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, na slovenski izdelek še nisem naletel. Vse trgovine so zasebne in vsaka ponuja svoje stvari. Verjetno je kje kaj slovenskega, ampak tega za zdaj še nisem našel.
Kakšne so cene v trgovinah, če jih primerjate s slovenskimi?
Razlika je opazna, v Albaniji so cene vsaj za tretjino nižje.
Če dobite obiske iz Slovenije, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Verjetno bi jih najprej odpeljal na Skadarsko jezero, pokazal bi jim tudi središče mesta. Nekaj bi se že našlo, prav gotovo bi bilo zanimivo. (smeh)
Kaj delate med treningi ali ko imate prosti čas?
V prostem času se največ družim s soigralcem iz Črne gore. Včasih gremo na sprehod, prav tako se večkrat odpravimo do Podgorice, do katere je približno petdeset minut vožnje. Vsakič najdemo nekaj novega, tako da nam nikoli ni dolgčas.
Ali ste okusili nočno življenje v Skadru? Je mesto ponoči živahno?
Nočno življenje ni slabo. Podobno kot povsod je tudi tu nekaj lokalov in diskotek, vse je povsem običajno.
Imate prijatelje tudi izven košarkarskih krogov?
Včasih se družimo z navijači, ki nas povabijo na pijačo. Drugače pa sem popolnoma osredotočen na košarko in ne hodim veliko ven.
Ali na televiziji gledate albanske programe in ali lovite slovenske programe? Imajo filme sinhronizirane?
Televizije ne gledam, izključil sem jo. Večinoma imamo albanske programe, filmi pa so opremljeni s podnapisi. Več časa preživim za računalnikom. Tudi v kinu še nisem bil.
Mislim, da imajo Albanci veliko srečo, saj so tukajšnje ženske zelo lepe.
Ali berete albanske časopise?
Novice prebiram na spletu. Časopis prelistam, če mi kdo pove za kakšen zanimiv članek. Drugače pa se ne trudim s prevajanjem, ker je jezik preveč zapleten.
Ali poslušate albansko glasbo?
Nekaj pesmi sem si naložil na telefon, ampak tistih, kjer je zraven vsaj malo angleščine. Drugače pa poslušam glasbo, ki sem jo poslušal že prej.
Kako bi opisali Albance?
Kolikor sem jih spoznal, so res v redu, nobenih pripomb nimam, a so še vedno precej zaprti vase. Mogoče je malo težje vzpostaviti prvi stik, po tem pa je vse običajno.
Kakšne so Albanke?
Kar zadeva videz, so Albanke veliko boljše kot Albanci. (smeh) Mislim, da imajo Albanci veliko srečo, saj so tukajšnje ženske zelo lepe.
Kaj vas je najbolj navdušilo v Albaniji?
Njihova privrženost nečemu. Pred kratkim sem bil na nogometni tekmi, klub je na robu izpada v drugo ligo, ampak vseeno je bilo na tribunah sedem tisoč ljudi, ki so navijali z vsem srcem.
Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Trenutno me ne moti nič konkretnega. Ne prihajam v takšne situacije, da bi me kaj motilo, niti se nisem s tem obremenjeval.
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli v Albaniji?
Na tekmi z lažjim nasprotnikom sem soigralcu na klopi rekel, da ga kliče trener, ker ga želi poslati v igro. Takoj je slekel trenirko, prišel do trenerja in ga vprašal, koga bo zamenjal, trener pa ga je samo debelo gledal. (smeh)
Kakšne načrte za prihodnost imate?
Najprej želim dokončati sezono in osvojiti prvenstvo, šele takrat bomo videli, kako naprej. Ni izključeno, da bi ostal tu, saj ima klub ambicije, da bi igral v balkanski ligi in prenovil dvorano. Za zdaj ne razmišljam o teh stvareh, osredotočen sem na to sezono, ki bi jo radi končali z naslovom državnega prvaka.
Kaj pa vrnitev v Slovenijo?
Seveda nikakor ni izključena niti možnost, da bi se vrnil v domovino.
Bi po končani karieri živeli v Albaniji?
Ne, to pa ne. Gotovo se bom vračal na obisk, da bi tu živel, to pa ne. Vseeno je življenje v Albaniji preveč
drugačno, da bi ostal.
