Kako to, da ste se odločili za Slovenijo?
Nisem se ravno odločil za Slovenijo. V tistem času sem igral v Braziliji. Sanjal sem o igranju v Evropi, v tekmovanjih, kot sta liga prvakov in liga Europa. Tukajšnja tekmovanja so zelo dobra, v Evropi se igra boljši nogomet kot v Braziliji, čeprav je zdaj tudi brazilska liga dobra. Ko sem pred tremi leti prišel v Slovenijo, je bila slovenska liga povprečna, v tem času pa je napredovala in je res dobra. Mariboru je vsako leto težje, ker ostali napredujejo. Ko me je zastopnik vprašal, ali bi šel v Slovenijo, sem rekel v redu. Takrat sem si mislil, da bom mogoče igral dobro in me bodo ljudje spoznali. Do zdaj sem osvojil šest lovorik, veliko igram, tudi v ligi Europa in ligi prvakov. Zelo sem vesel.
ARGHUS SOARES BORDIGNON
rojen: 19. januar 1988
država: Brazilija (Canoas)
šport: nogomet
klub: Maribor
Pred prihodom v Slovenijo ste igrali v brazilski drugi in tretji ligi. Kakšna je razlika med tistim in slovenskim nogometom?
Razlik je veliko, na prvo mesto bi postavil organizacijo, ki je tukaj odlična. Prav tako je razlika v denarju. V Braziliji igraš dva ali tri mesece, dobiš pa le eno plačo. Tukaj mi je všeč, ker je življenje dobro, tudi moja družina se tu odlično počuti. Zelo pomembna je varnost, ki jo imamo tu, v Braziliji nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Če igraš slabo, ne veš, kako bodo to sprejeli navijači. Ti so nori in ne veš, kaj se lahko zgodi tebi ali tvoji družini. Tukaj te navijači spoštujejo, tudi če kakšno tekmo odigraš slabše. To je pomembno.
Kaj ste na splošno vedeli o Sloveniji, preden ste prišli sem?
Ne veliko. Vedel sem, da je Slovenija leta 2010 igrala na svetovnem prvenstvu in da gre za majhno državo, v kateri je bila pred desetimi, petnajstimi leti vojna. Nekaj sem prebral o tem. Prvi vtis ob prihodu je bil, da je tu zelo lepo, drugače. Pred prihodom sem razmišljal o tem, da bo mogoče majhno, saj tu živi toliko ljudi kot v mojem mestu. Zdaj pa lahko rečem, da je država majhna, ampak se tu odlično počutim, Slovenija mi je zelo prirasla k srcu.
Ko sem pred tremi leti prišel v Slovenijo, je bila slovenska liga povprečna, v tem času pa je napredovala in je res dobra. Mariboru je vsako leto težje, ker ostali napredujejo.
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Ne, prav nobenega Slovenca nisem poznal, preden sem prišel.
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Rekli so mi, naj grem in uresničim svoje sanje. Obožujem nogomet, to je moje življenje. Družina mi je dejala, da če imam rad nogomet, naj grem. Naj to svojo strast iz Brazilije prenesem v Slovenijo in tu postanem še boljši igralec. Arghusa prej ni poznal praktično nihče, igral je v nižjih brazilskih ligah in v italijanski mladinski ligi. Sicer sem bil kapetan ekipe v Braziliji, a to je majhen klub. V Sloveniji pa igram v največjem klubu v državi, ljudje me poznajo tudi v Evropi. Pred kratkim sem bil v Avstriji in so me v trgovini ljudje prepoznali. To je res izjemno, moje življenje se je popolnoma spremenilo, zato sem zelo vesel.
Katere jezike govorite?
Tekoče govorim italijanščino in španščino, sporazumevam se tudi v angleščini, zdaj se učim še slovenščino. Sprva je bilo težko, a je zdaj že lažje. Vsak dan se naučim kaj novega. Pomembno mi je, da se naučim slovenščine.
Katera je bila prva beseda, ki ste se je naučili v slovenščini?
Najprej so bile to grde besede. (smeh) Igram na mestu branilca in si moram zaslužiti spoštovanje, če tega ni, napadalci mislijo, da lahko s tabo počnejo, kar se jim zahoče. Zato so pomembne grde besede. (smeh) Drugače pa najprej osvojiš osnove in sčasoma se naučiš veliko besed. Tu sem tri leta in slovensko govorim mogoče šestdeset odstotkov.
Če igraš slabo, ne veš, kako bodo to sprejeli navijači. Ti so nori in ne veš, kaj se lahko zgodi tebi ali tvoji družini. Tukaj te navijači spoštujejo, tudi če kakšno tekmo odigraš slabše.
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Ne, ne, nimam neke posebne slovenske besede, ki bi mi bila najljubša.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Varnost, to je najpomembnejše. Ne le zame, temveč tudi za moji ženo in hčer. Vem, da je hčeri tu všeč, saj je ves čas vesela, prav tako kot žena. Varnost je zelo pomembna, lahko greš kamorkoli čisto brez skrbi. V Braziliji ni tako, kar ni dobro za nikogar, zame še posebej ne, ker potem na igrišču ne morem dati tistega, kar bi lahko. Družina me potrebuje, in če sem srečen, potem smo vsi srečni.
Kaj vam tu ni všeč?
Ni mi všeč dohodnina, ker je vsako leto višja. Vendar je to neumna stvar. (smeh)
Ali veste, kdo je predsednik Slovenije?
Ne vem, kdo je predsednik Slovenije.
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Slovenija ima dva milijona prebivalcev, toliko kot jih ima moje mesto v Braziliji.
Ali poznate kakšno slovensko narodno jed?
Da, poznam palačinke s čokolado, odlične so.
Ali poslušate slovensko glasbo, poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Seveda jo poslušam, ampak ne poznam imen. (smeh) Vsak dan jo poslušam v avtu, všeč mi je ritem, drugačen je kot pri brazilski glasbi.
Vedel sem, da je Slovenija leta 2010 igrala na svetovnem prvenstvu in da gre za majhno državo, v kateri je bila pred desetimi, petnajstimi leti vojna.
V čem smo si Slovenci in Brazilci najbolj podobni in najbolj različni?
Spet lahko govorim o varnosti, nekdo bi rekel, da sovražim Brazilijo, a še zdaleč ni tako. Obožujem jo, sem pravi Brazilec. Vendar sem zdaj tudi Slovenec, moje življenje je tu. Mnogo stvari, ki jih lahko počneš v Braziliji, jih tu ne moreš. Ampak tam ni varnosti, ko se znoči, se lahko zgodi karkoli. Tu pa greš kamorkoli brez težav. Vendar se bo zdaj verjetno to spremenilo tudi v Braziliji, med svetovnim prvenstvom bo poskrbljeno za varnost, veliko bo policistov. Moje korenine so v Braziliji, tam sem odrasel. Vsega sem se naučil tam. Od doma sem šel pri trinajstih letih. Najpomembnejša je družina, in to sem opazil tudi tukaj, ljudje so povezani med seboj. To je zelo podobno in mi je všeč. Mnogi so mislili, da je tu nevarno, ker ste imeli vojno, a sem videl, da je ravno nasprotno. Upam, da se bo tudi stanje v Braziliji popravilo.
Ali ste tu spoznali kakšnega Brazilca, ki ni povezan z nogometom?
V Sloveniji nisem spoznal nobenega Brazilca, ki ne bi bil povezan z nogometom.
Arghusa prej ni poznal praktično nihče, igral je v nižjih brazilskih ligah in v italijanski mladinski ligi. Sicer sem bil kapetan ekipe v Braziliji, a to je majhen klub. V Sloveniji pa igram v največjem klubu v državi, poznajo me tudi v Evropi.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Če se v Braziliji usedem v avto in se peljem dve uri, pridem v drugo mesto, tu pa lahko pridem v drugo državo, kar je izjemno. (smeh) Enkrat sta me obiskala oče in brat, pokazal sem jima Ljubljano in Bled, ki je zelo lep. Slovenijo pa obkrožajo tudi druge države, vse je blizu.
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
Smešen mi je ples. Včasih gledam soigralce, kako plešejo. Pa sem jih vprašal, ali je to značilen slovenski ples, in odgovorili so mi, da je bosanski ali srbski. (smeh) Gledal sem jih, kako plešejo, poskusil pa nisem.
Kaj počnete v prostem času?
V prostem času se večkrat zapeljemo v Ljubljano, na Bled, v Postojno. Ampak nimam veliko časa. Kar ga imam, pa rad spoznavam nove stvari. Zdaj smo imeli dva prosta dneva in sem šel v Italijo in Ljubljano. Če si ves čas v Mariboru, nimaš veliko za početi, tu že vse poznam. Tako pa gremo malo naokoli.
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Soigralci me kličejo Argi, včasih pa mi rečejo kar borec. (smeh)
Ali vas pesti domotožje?
Ne, pogrešam samo starše in brata. Moje življenje je zdaj tukaj, tu sta žena in hči, to mi zadostuje. Mama, oče in brat pa živijo v Braziliji, njihovo življenje je tam, zato težko pridejo na obisk. Domov grem enkrat na leto, ampak to mi zadostuje, s tem nimam težav. Takrat vidim vse in na splošno se imamo odlično.
Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Braziliji, kaj bi rekli?
Brazilija je veselje. (smeh) Če imaš denar ali ga nimaš, vedno je enako - vsi so veseli. Tokrat ne bom govoril o varnosti, življenje v Braziliji je izjemno, imamo veliko mest, lepih plaž, hrana je dobra in ljudje so veseli. To je najbolj pomembno. Zelo dobra izkušnja za življenje.
S plačo, ki jo dobivate tu, kje bi bolje živeli, v Braziliji ali v Sloveniji?
S to plačo bi dobro živel tudi v Braziliji. Tam je življenje dražje kot v Sloveniji, zato s tem denarjem bolje živim tu.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Takoj bi ga vzel, saj se počutim Slovenca. Če bi me kdo vprašal, ali bi igral za slovensko reprezentanco, bi takoj sprejel ponudbo. Seveda ne bi mogel reči ne Braziliji, ampak takoj bi igral za Slovenijo.
Stari ste 26 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Še vedno sem mlad, imam svoje sanje. V nogometu nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, mogoče dobim dobro ponudbo od drugod. Vendar je moja prva želja ostati v Mariboru, zelo rad sem tu. Tudi ljudje me imajo radi, kar vidim, ko grem v mesto in se želijo pogovarjati z mano. Dogajajo se mi samo dobre stvari, prav nobene slabe še nisem doživel. To je dobro tudi za mojo družino. Všeč mi je, da me ljudje spoštujejo. Če sem zadovoljen, lahko na igrišču dam vse od sebe, tako je bilo do zdaj in tako bo tudi v prihodnje. Ne vem, imam svoje sanje, pred tremi leti nisem mogel reči, da si želim igrati za reprezentanco, saj sem igral v drugi, tretji brazilski ligi, nihče me ni poznal. Zdaj to lahko rečem, rad bi igral za reprezentanco. Mogoče bom nekega dne igral tudi na višji ravni. Ne vem, bog ve vse, jaz ne vem ničesar, niti tega, kaj se bo zgodilo jutri. (smeh) Ampak vem, da sem danes zelo zadovoljen v Mariboru.
Če bi me kdo vprašal, ali bi igral za slovensko reprezentanco, bi takoj sprejel ponudbo. Seveda ne bi mogel reči ne Braziliji, ampak takoj bi igral za Slovenijo.
Ali ste poleg nogometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Ne, na nobeni tekmi še nisem bil. Rad imam košarko in tenis. Nekega dne bi si rad v Ljubljani ogledal košarkarsko tekmo Olimpije, ki ima dobro moštvo. Vendar za te stvari nimam časa, tako da je to težko. Če mi nekdo ponudi vstopnico, bom prav gotovo šel na tekmo. (smeh)
Kaj mislite o slovenskih ženskah?
Dobro vprašanje, nič ne morem reči. Slep sem, oči imam samo za svojo ženo, ki je čudovita, in za hčer. Na splošno pa so ljudje tu simpatični. (smeh)
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Bodite veseli. Življenje hitro mine, ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri, zato morate izkoristiti vsak dan. Radi imejte svojo družino, svoje delo. Če imate sanje, jim morate slediti, narediti vse, da jih uresničite. Vsak dan dajte vse od sebe.
