A zdi se, da je bil precej bolj iskren tisti stavek, ko je odgovoril na vprašanje, ali Münchenčani merijo na naslov v evropskem pokalu. "Kako naj startamo na naslov, če smo komaj premagali Olimpijo?" je vprašal srbski strokovnjak.
Ubogo, skromno, limitirano Olimpijo? Seveda tega ni rekel, a iz odgovora, ki se mu je gotovo zarekel, je bilo mogoče razbrati nekaj podobnega. Uradno je hvalil tekmeca, ki je prej dobro uro in pol "povzročal težave" njegovemu moštvu.
"Težko je igrati proti ekipi, ki jo odlikujeta predvsem borbeni duh in entuziazem, ki ima intenzivnost, složnost, dinamiko. Ljubljančani so odlična ekipa, ki je odlično vodena. Zelo mi je všeč, kako igrajo. V zadnjem času je Olimpija igrala veliko močnih tekem, in to dobro, gledal sem jo proti Partizanu, takrat bi morala zmagati," je začel komentar srečanja, na katerem je Bayern ob polčasu zaostajal 14 točk, na koncu pa slavil z desetimi razlike.
Navdušen sem, kako se Olimpija vsako leto spopada z vsemi težavami. Ima veliko ime, veliko tradicijo, vsi dobro vemo, kdo je Olimpija. Od nje se zmeraj pričakujejo vrhunski rezultati, a zanje morajo obstajati argumenti. Teh pa za zdaj ni.
"Na tekmo smo se res dobro pripravili, a je že na začetku vse, kar smo bili dogovorjeni, padlo v vodo. Igrali smo katastrofalno v obrambi, čeprav s tem ne želim zmanjševati dobre predstave Olimpije v prvem polčasu, ki je bila na dosti dobri ravni. Ne bi smeli dovoliti, da nam je dala 53 točk. To ni za zapor, to je za dosmrtni zapor," je bil slikovit Pešić, ki pa je v nadaljevanju uspel prebuditi svoje varovance: "V drugem polčasu smo igrali veliko bolje, uspeli smo zapreti najboljše igralce Olimpije, ustavili smo prodore proti košu, zato so imeli težave, tako da so nam v 15 minutah dali le 11 točk. Tudi to ni realno. Še enkrat se je dokazalo, da sta v košarki dve stvari najpomembnejši. Največje uspehe so v košarki dosegale ekipe, ki so igrale obrambo in dobro skakale v obrambi ter napadu. Dosegli smo pomembno zmago, a bo ta nekaj vredna le, če jo bomo čez teden dni potrdili na domačem parketu. Če tega ne bomo storili, ta zmaga ne bo štela nič."
PRED ZORO SE NE ZDANI
In seveda je prepričan, da jo bodo dosegli, čeprav tudi tega ne bo povedal naravnost. Dobro ve, da to ni Olimpija iz preteklosti, ko je najbrž precej drugače gledal na dvoboje svojih ekip z njo in jih pričakoval z večjo previdnostjo.
"Navdušen sem, kako se Olimpija vsako leto spopada z vsemi težavami. Ima veliko ime, veliko tradicijo, vsi dobro vemo, kdo je Olimpija. Od nje se zmeraj pričakujejo vrhunski rezultati, a zanje morajo obstajati argumenti. Teh pa za zdaj ni, čeprav ta ekipa igra fantastično, moderno košarko, z veliko intenzivnosti, veliko protinapadi, skoki v napadu, individualnimi rešitvami. To niso najboljši igralci Evrope, so mi pa všeč kot ekipa," je dejal zgovorni Pešić, ki na klopi Bayerna sedi od novembra 2012.
Tudi z angažiranjem z lovorikami okitenega strokovnjaka so v Münchnu pokazali, da želijo postati velik evropski klub. "To smo že," se je zasmejal Pešić in nadaljeval v resnejšem tonu: "Pripadamo družini FC Bayerna, smo v velikem klubu. Nič nimamo proti, če nas primerjajo z nogometaši, je pa po drugi strani to velika obremenitev, saj še nismo na taki ravni, da bi lahko govorili o vrhunskih rezultatih. Lani smo bili nemški prvaki, kar je velik uspeh za nas v klubu, za ostale pa je to nekaj normalnega. Ko Bayern zmaga, je to normalno, ko izgubi, pa to vsi vedo. S tem živimo, tudi jaz nisem prvič v takem položaju. Gremo korak za korak in videli bomo, kam bomo prišli."
Do tja, kamor nameravajo, pa vodi dolga pot. Če kdo, prav Pešić to dobro ve. "Leta 2002 sem prišel v Barcelono, do takrat je sedemkrat igrala v finalu evrolige, pa nikoli ni slavila. Tisto sezono nam je uspelo. So ekipe, ki vrsto let igrajo v evroligi, pa niso nikdar osvojile naslova prvaka. Veliko je ekip v Evropi, ki imajo tradicijo, ki vlagajo veliko denarja, pa ne morejo osvojiti naslova. Real zadnjih deset let ni zmagal. Čas je naš zaveznik, vemo, kaj hočemo. Rezultati pa se ne dosežejo čez noč. Pred zoro se ne zdani," je mimogrede v smehu navrgel še enega od srbskih rekov izkušeni strateg.
NEHAL BOM ČEZ DESET LET
Slednji je letos z Bayernom tako kot lani igral v evroligi, a ni ponovil lanskega uspeha, ko se je moštvo prebilo v drugi del tekmovanja. Na vprašanje, ali je bilo razočaranje zaradi tega veliko, je Pešić zanimivo odgovoril. "Kaj naj delam v top 16? Nobeni ekipi ne bi smel biti cilj uvrstiti se v top 16 in tudi moj gotovo ni. Kaj je to, če se uvrstim med 16 ekip v Evropi?" Ne vemo, kako je z vami, a sami smo to vseeno razumeli kot pritrdilni odgovor ...
Eden od razlogov za slabše nastope Bavarcev so gotovo bile tudi poškodbe, kar je izpostavil tudi Pešić. "Tudi v Ljubljani nismo bili popolni, 90 odstotkov tekem smo odigrali brez najboljših igralcev. Nismo Boston Celticsi ali Los Angeles Lakersi iz najboljših dni, smo le FC Bayern. Imamo sicer dobro ekipo, dobro delamo, nismo pa še na taki ravni, da bi kar tako zmagovali. Vedno pa govorim, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Gotovo bomo boljši, ko bomo popolni."
Igrali smo katastrofalno v obrambi, čeprav s tem ne želim zmanjševati dobre predstave Olimpije v prvem polčasu, ki je bila na dosti dobri ravni. Ne bi smeli dovoliti, da nam je dala 53 točk. To ni za zapor, to je za dosmrtni zapor.
In taki bodo favoriti tudi za najvišje mesto v evropskem pokalu. Pa smo pri vprašanju iz uvoda, ali je cilj osvojiti naslov. "(smeh) Ne ... Morda kdo o tem razmišlja. A kako naj startamo na naslov, če smo komaj premagali Olimpijo? Evropski pokal je letos zelo močan, tu so ruske ekipe, Valencia. Želim, da najprej zmagamo na naslednji tekmi. Imamo težave s poškodbami in ne ukvarjamo se z dolgoročnimi cilji, ampak s kratkimi. Šele ko bomo spet popolni, bomo lahko naredili korak naprej," je dejal vedno zgovorni "Kari" Pešić, ki mu pri 65 letih ne manjka energije in očitno tudi motivov ne.
Koliko časa bo še tako? "Vnuk ima osem let, in ko se bo začel profesionalno ukvarjati s košarko, bom nehal, to pomeni čez približno deset let," je še navrgel eden od evropskih trenerjev z največ lovorikami, preden je zapustil Stožice.
