Da je Jan Muršak eden naših najboljših hokejistov, je znano že nekaj časa. Po prvi sezoni v ligi KHL, v kateri je šele proti koncu našel svoje pravo mesto pod ruskim soncem, je že na začetku letošnjega tekmovalnega obdobja zasijal v vseh pogledih. V moskovskem CSKA-ju je eden vodilnih mož. Strelsko že dolgo ni bil tako razpoložen, sedem točk (pet golov in dve podaji) na šestih tekmah ga uvršča med najboljše napadalce v celotni ligi, prav tako gre trenutno vse kot po maslu njegovemu moštvu. V Zagrebu nas je z igro spet navdušil, kot tudi s tem, da si je po koncu tekme vzel skoraj 20 minut za četico slovenskih medijev, nato pa še za druženje z mnogimi navijači, ki so samo zaradi njega prišli v Dom sportova. V četrtek zvečer je s soigralci že zapustil Hrvaško in se z letalom podal na naslednje prizorišče, danes popolne bodo Moskovčani že igrali v Bratislavi.
Začnimo pri vaši zadnji akciji večera. Dosegli ste svoj peti zadetek letos, tretjega, s katerim je bil odločen zmagovalec.
Super je. Že v eni od akcij pred to sem bil blizu zadetka, vendar takrat plošček ni šel v gol. Seveda sem vesel, da sem dosegel odločilni gol in da sem ekipi pomagal do zmage.
Tudi sicer ste se na vseh srečanjih pokazali v sijajni luči. S startom v sezono ste bržčas zelo zadovoljni?
Že od začetka, že od pripravljalnega kampa mi gre zelo dobro. Sistem naše igre mi zelo odgovarja. Igramo namreč hiter hokej in res upam, da bo nadaljevanje sezone takšno, kot je zdaj. Upam, da bom dosegel še več odločilnih zadetkov, moram pa dodati, da mi pri tem ekipa zelo pomaga.
Mislim, da se Rusi ne obremenjujejo preveč s tem, bolj se obremenjujejo Američani in drugje po Evropi in se vse še bolj napihuje.
BOLJE SE JE VKLJUČIL
Po lanski sezoni ste dejali, da vas ob prihodu v Moskvo ekipa ni sprejela z odprtimi rokami. Kako je letos? Vas bolj spoštuje?
Lani je bilo res težko. Nisem se počutil kot del ekipe. Letos gre za nekaj povsem drugačnega. Bolje sem se vključil, mogoče tudi zaradi tega, ker je več mladih igralcev. Že od začetka mi je šlo zelo dobro, soigralci so me veliko bolje sprejeli kot lani, ko so me bolj kot ne gledali postrani. Lani je bilo kar nekaj igralcev v CSKA-ju s finančno boljšimi pogodbami, kot je bila moja, a so z mojim prihodom obsedeli na klopi, kar jim ni bilo prav.
Ambicije tako slovitega kluba, kot je CSKA, so vsako sezono visoke. Letos ni nič drugače, kajne?
Da, kot vedno so visoke. Letos so zamenjali veliko igralcev, 16 je novih, ekipa je tako povsem prenovljena, pomlajena. V CSKA-ju ambicije drugačne kot visoke ne morejo niti biti. Upam, da bomo letos naredili več, kot smo lani.
Lani je bilo res težko. Nisem se počutil kot del ekipe. Letos gre za nekaj povsem drugačnega.
Kakšen občutek imate po dveh tednih tekmovanja glede moči vaše ekipe v primerjavi z drugimi?
Imamo zelo dobro ekipo, verjamem, da lahko, če igramo, tako kot znamo, premagamo vsakogar. Včasih je kakšna tretjina malo slabša, naredimo preveč napak, ampak iz tekme v tekmo gre na boljše in upam, da bomo tako nadaljevali.
Kako bi primerjali lansko in letošnjo ekipo?
Lanska je bila bolj izkušena, letos smo mlajši in bolj borbeni. Tudi trener je Rus, pripravljalni kamp je bil neverjetno naporen, a trdo delo se obrestuje. Vsi vemo, da so skoraj vse ekipe zelo izenačene, da lahko vsak z vsakim izgubi, zato moramo biti dobro pripravljeni na vsaki tekmi. Trenerju to zelo dobro uspeva, če bomo tako nadaljevali, kot smo začeli, mislim, da bo ta sezona res dobra.
ŠTIRJE TRENINGI NA DAN SE OBRESTUJEJO
Omenili ste naporne priprave. Kako so se razlikovale od dela pred lansko sezono?
Trenirali smo kar štirikrat na dan. Na začetku se sploh nismo ukvarjali s taktiko in podobnim, rdeča nit tega obdobja je bilo delo, delo in še enkrat delo. Tempo je bil hud. Dva dneva zapored smo imeli po štiri treninge na dan, potem smo odigrali dve tekmi, nato sta sledila spet dva dneva po osem treningov in tako naprej. Po navadi smo imeli na teden en prost dan, da smo lahko prišli do sape. Trener je vedel, da smo, ko se na tekmah nismo dokazali, utrujeni, a to si je želel. Zdaj, med sezono, nam je zato lažje.
Vaš novi trener Dmitri Kvartalnov je znan kot zelo strog strateg. Občutite to?
Da, je strog, uživa veliko spoštovanje. Vsak trening je naporen, čeprav smo jih zdaj časovno skrajšali, je intenzivnost vseeno velika. Do mene je bil do zdaj zelo korekten.
Najbrž vam je ugajalo, da je CSKA prevzel nov trener in ste pred sezono vsi startali iz enakega izhodišča?
Da, mi je. Drugače je tudi, ker sem z ekipo že od samega začetka. Kot sem že dejal, se počutim veliko boljše, sem tudi bolj samozavesten, in to se kaže tudi na ledu.
Letos so zamenjali veliko igralcev, 16 je novih, ekipa je tako povsem prenovljena, pomlajena.
V LIGI AHL JE HUJE
Lani ste igrali v Habarovsku, ki je od Moskve in ostalih mest, kjer se igra liga KHL, zelo oddaljen. Domnevamo, da so potovanja zdaj bolj prijetna?
Manj je naporno, kot je bilo, ko sem igral v Habarovsku, čeprav s potovanji tudi tam nisem imel veliko težav. Največje težave je povzročala časovna razlika. Tu igramo vsak drugi ali tretji dan, mislim, da je onkraj Atlantskega oceana precej težje. Predvsem v ligi AHL, kjer pride tudi do tega, da v treh dneh odigraš tri tekme, poleg tega po vsaki tekmi preživiš še več kot pet ur na avtobusu. Tam je to vseeno veliko bolj naporno.
LESTVICE ŠE NI POGLEDAL
S petimi zadetki in dvema podajama ste na lestvici strelcev med prvo deseterico v celotni ligi. Verjetno je lepo pogledati svoje statistične podatke?
Lestvice strelcev sploh še nisem pogledal. Z drugimi se ne obremenjujem, želim igrati tako, da bo imela od tega največ ekipa. Vemo, da so goli in točke pomembni, to ni skrivnost, ampak ne primerjam se z drugimi, vesel pa sem, da mi gre tako dobro.
Na tekmi z Jugro ste vknjižili tudi hat-trick. Takrat ste izjavili, da se ne spomnite, kdaj ste nazadnje trikrat zatresli mrežo. Ste o tem dosežku potem še kaj razmišljali?
Niti ne. Spomnil sem se, da sem na eni od pripravljalnih tekem letos že dal tri gole, a so bile statistike v zapisniku napačne in nihče ni vedel za to. Res ne vem, kdaj je bilo nazadnje, ko je bila sezona tista prava. Zdi se mi, da bi bilo lahko v moji prvi sezoni v ligi OHL. Je pa bil to gotovo moj prvi hat-trick med profesionalci. Zelo sem bil vesel, upam, da mi še kdaj uspe to ponoviti, saj je to nekaj posebnega, a na drugi strani sem zadovoljen tudi le z enim golom in z zmago moštva.
VSE PREJ KOT NAS
Slačilnico si med drugim delite tudi z ruskim zvezdnikom Aleksandrom Radulovom, ki ste ga zdaj lahko še malo bolje spoznali. Kako deluje v vašem kolektivu? Vas kdaj posluša?
Vsi bolj poslušamo njega kot pa on nas (smeh). Vsi vemo, da je zelo dober igralec, da ga zelo spoštujejo, in vse ekipe se še posebej pripravijo nanj. Mislim, da mu je tudi zaradi tega težje igrati. Za zdaj je on tisti, ki druge zaposluje s podajami.
Trenirali smo kar štirikrat na dan. Na začetku se sploh nismo ukvarjali s taktiko, rdeča nit tega obdobja je bilo delo, delo in še enkrat delo.
Čeprav je vknjižil šest podaj, Radulov trenutno ni tako vroča roba, kot ste vi. Je z njegove strani že prišlo do kakšnega namiga, da bi se pridružili njegovemu napadu? Ima tak vpliv, da bi, če bi si on to želel, do tega prišlo?
Mislim, da je za zdaj trener zelo zadovoljen z našo drugo peterko. Z Jevgenijem Artjuhinom in Nikolajem Prohorkinom se dobro ujamemo, vsak v igro doda nekaj drugega. Trener bo prej kot našo spremenil prav vse druge peterke, nekaj je že poskušal, a ni bilo najboljše. Nas bo pustil skupaj, sploh dokler nam gre tako.
NA PROMET SE ŠE NI NAVADIL
Kot ste dejali, v napadu igrate z Jevgenijem Artjuhinom. Ko je reprezentanca leta 2011 igrala na SP v Bratislavi (Muršak takrat ni bil med risi, op. p.) je Žigu Jegliču zlomil nos. Ste se kdaj pogovarjali o tem?
Ne. Drugače pa je poleg tega, da je odličen hokejist, tudi zelo dobra oseba, veliko se pogovarjava. Vem, da naredi veliko prekrškov, a do teh pride nehote, večinoma zaradi tega, ker je tako velik. Tudi na tekmi z Medveščakom je moral trikrat na kazensko klop. Res mu ni lahko.
Lani v Moskvi niste preživeli veliko časa, ste se letos že navadili na mesto?
V Moskvi ne preživimo veliko časa. Celotne priprave smo preživeli zunaj Rusije, na Finskem in pa v Švici, torej v Moskvi res nisem bil veliko. Med sezono smo zelo zaposleni, večinoma samo igramo in potujemo. Še vedno se nisem privadil na veliko gnečo na cestah, Moskva je tudi zelo draga, a ker smo tako malo tam, mi to ne povzroča toliko težav.
Lani je bilo kar nekaj igralcev v CSKA-ju s finančno boljšimi pogodbami, kot je bila moja, a so z mojim prihodom obsedeli na klopi, kar jim ni bilo prav.
MEŠANICA PETIH JEZIKOV
Se je vaše znanje ruščine v zadnjem letu že kaj izboljšalo? Opazili smo, da se na klopi veliko pogovarjate, domnevamo, da v ruskem jeziku?
Razumem skoraj vse, govor pa mi še ne gre. Nekaj malega znam, a imam težave, ker ruščino mešam s slovenščino, hrvaščino, češčino in slovaščino, in če sta v stavku dve besedi napačni, me nihče ne razume. Raje govorim angleško, če kdo tega ne razume, grem do soigralcev, ki govorijo oba jezika, in potem oni prevajajo naprej.
Kako pa v Rusiji občutite politično ozračje?
Mislim, da se Rusi ne obremenjujejo preveč s tem, bolj se obremenjujejo Američani in drugje po Evropi in se vse še bolj napihuje. V Moskvi sem zato, da igram hokej, a seveda po televiziji vidiš ali prebereš v časopisu, kaj se dogaja. Mi na to ne moremo vplivati, upam, da se vsi ti konflikti čim prej končajo, da se stanje izboljša. Vsi vemo, da to ni dobro za nikogar.
RAD IGRAM PROTI SLOVENCEM
Danes so vas v Dom sportova prišli spodbujat mnogi Slovenci. So bili med njimi tudi vaši starši?
Da, oče je prišel, mama pa žal ni mogla, vem pa, da je tekmo spremljala po televiziji. Na tekmo je res prišlo kar nekaj Slovencev, čeprav mislim, da ne toliko kot lani, ko sem sem prvič prišel še z Amurjem. Sem pa zelo vesel in hvaležen vsem, ki so prišli tudi tokrat.
Lestvice strelcev sploh še nisem pogledal. Z drugimi se ne obremenjujem, želim igrati tako, da bo imela od tega največ ekipa.
Ste imeli čas, da ste se v Zagrebu srečali z Marcelom Rodmanom?
Da, v sredo sva se sestala, na žalost danes ni igral, upam, da se bo v prihodnje njegov status pri Medveščaku izboljšal.
Danes boste igrali v Bratislavi, kjer vas čaka novo srečanje z rojaki?
Spet bo zanimivo. Rad igram proti Slovencem. V pripravljalen obdobju smo se v Švici celo že pomerili, a smo se takrat na kratko videli samo po tekmi.
Ste z Rokom Tičarjem in Žigo Jegličem že domenjeni, da se boste v Bratislavi sestali?
Ko pridemo v Bratislavo, ju bom poklical, upam, da jima bo urnik omogočal, da se srečamo vsaj na kakšni kavi.
V TIVOLI GA VERJETNO NE BO
Novembra reprezentanco čaka zbor in turnir v Ljubljani. Boste takrat prišli v domovino?
Žal se takrat liga KHL ne prekine. Vsi poznamo rusko miselnost, tako si za zdaj ne upam napovedati, da bom novembra prišel v Slovenijo. Mislim, da Rusi glede tega ne bodo zadovoljni, nekako pričakujem negativen odziv kluba, ko se bomo začeli pogovarjati o tem. Upam, da se bom zbora lahko udeležil, vendar mislim, da bom moral vseeno ostati s svojo ekipo.
Vam je žal, da se novembra, kot je videti, ne boste mogli vrniti domov in se udeležiti zbora?
Vedno znova rad igram za Slovenijo, tokrat pa je turnir še v Ljubljani in zelo rad bi spet zaigral v Tivoliju, kjer sem preživel čas med lockoutom lige NHL. Bomo videli, če se bo vodstvo reprezentance uspelo dogovoriti s klubom, a izpustiti bi moral dve tekmi, in ker sem trenutno zelo pomemben člen moštva, težko verjamem, da me bodo pustili v Slovenijo.
Mislim, da Rusi glede tega ne bodo zadovoljni, nekako pričakujem negativen odziv kluba, ko se bomo začeli pogovarjati o tem.
Če se malo ozremo v daljno prihodnost. Po koncu sezone vam poteče pogodba s CSKA-jem. Bi jo, če bi vam ponudili njeno podaljšanje, podpisali?
Če se bo sezona tako nadaljevala, kot se je začela, upam, da mi bodo ponudili pogodbo. Z veseljem bi ostal tukaj. Sem relativno blizu doma, ekipa je dobra, če bo ostal tudi trener, bi mi šlo to gotovo na roko. Bomo videli, a za zdaj se mi še ne da razmišljati o tem, hočem se osredotočiti samo na to sezono.
NA HRVAŠKEM PRENAŠALI DRUGO TEKMO
Ste v sredo spremljali tekmo v ligi prvakov, na kateri so igrali nogometaši Maribora?
Na žalost so na Hrvaškem prenašali le tekmo med münchenskim Bayernom in Manchester Cityjem, tako da sem tekmo spremljal prek spleta. Zelo sem vesel, da jim je uspelo izvleči remi. Žal nisem bil na tekmi, z veseljem bi šel v Ljudski vrt in si ogledal vse te dobre predstave mariborskih nogometašev iz zadnjega časa.
Vam je prišlo na misel, da bi v sredo brez vednosti kluba za nekaj ur prebežali čez mejo?
(Smeh) Da, z veseljem bi, a si tu tega res ne upam narediti.
