Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
(psno)
(psno)
02.07.2021 10:35:35
Deli članek:

Uresničena največja želja

Peter Giodani
Tim Žnidaršič Svenšek - paraplavanje

Ta tempo, naslov himne parašporta, ki jo je mojstrsko spesnil raper Rok Terkaj, še najbolje opisuje sestavljanje slovenske paralimpijske odprave za 16. paralimpijske igre, ki se v Tokiu začnejo 24. avgusta. Nova člana sta še paranamiznotenisač Luka Trtnik in 17-letni paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek, ki bo v Tokiu nastopil v disciplinah 50 delfin in 100 hrbtno.

Tim Žnidaršič Svenšek na igre potuje na podlagi podane pobude za bipartitno vlogo. Vloga Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja je bila prepoznana in potrjena, Tim pa je dobil zeleno luč, da se premierno preizkusi na najvišji mednarodni ravni. »Kot slišite, sem poln energije. Vesel sem. Dogajajo se stvari, ki se jih sploh ne zavedam. Uresničila se je moja največja želja. Vesel sem za vse ljudi, ki so verjeli vame in me podpirali,« je povedal Tim.

Darko Đurić za zgled

Danes 17-letni Tim Žnidaršič Svenšek prihaja iz Starega trga pri Ložu, kjer je preživel prijetno otroštvo. Rojen je bil leta 2004, njegovi roki pa ob rojstvu nista bili razviti kot pri drugih dojenčkih – na vsaki roki je imel le po en prst. Šport ima rad od nekdaj. Uspešno je igral mali nogomet, zdaj pa je ves čas v bazenu. "Moj šport je plavanje," pravi.

Med odraščanjem je imel težave s hrbtenico, ki se je začela pred leti rahlo kriviti. Ker je bilo teh težav kar nekaj, poleg hrbtenice so bile na udaru še noge, so mu na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani svetovali, naj se loti plavanja. Trikrat na teden so ga starši iz Starega trga pri Ložu vozili v Ljubljano. Poleg tega je srečal Darka Đurića. Po tem srečanju s slovensko ikono parašporta se je s še večjo vnemo in voljo lotil paraplavanja. Pod taktirko trenerke, zdaj tudi selektorice slovenske paraplavalne reprezentance Jane Čander, so začeli prihajati tudi odmevni rezultati. Krona je bila brez dvoma zlato odličje z zadnjih evropskih paraiger mladih na Finskem (2019), kjer je bil najhitrejši na 50 metrov delfin. Letos je debitiral na evropskem članskem prvenstvu, pred tedni pa tudi na tekmi svetovne paraplavalne serije.

Tim je zdaj dijak drugega letnika srednje šole tehničnih strok v Šiški, kjer se šola v programu računalnikar.

Nič mu ne manjka

Tim Žnidaršič Svenšek je tudi eden od junakov odmevne kampanje Nič mi ne manjka, kjer sta združila moči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite in zlati sponzor Lidl Slovenija, ki skupaj z zvezo razvija tudi program Postani športnik. Z njim želijo vzpostaviti učinkovit dolgoročni sistem za večje vključevanje mladih invalidov v šport ter obenem dvigniti prepoznavnost pomena športa invalidov v slovenski javnosti. S športom in rekreacijo namreč mladi razvijajo svoje zmožnosti, krepijo samopodobo in s tem pomembno pripomorejo h kakovosti življenja.

Trtnik še ni dojel

Slovenija bo vnovič imela predstavnika tudi v paranamiznem tenisu, kjer smo se leta 2004 po zaslugi Mateje Pintar Pustovrh veselili zlatega odličja na paralimpijskih igrah v Atenah. Tudi 23-letni Luka Trtnik na igre potuje na podlagi bipartitne pogodbe. Luka prihaja iz Domžal, enajst let pa je član NTK Mengeš, kjer vadi pod taktirko trenerja Davida Orešnika. V reprezentanci je Trtnikov trener Ožbej Poročnik, prej pa sta to vlogo opravljala Damijan Lazar in Darko Kojadinovič. Leta 2017 je na 4. evropskih paraigrah osvojil dve zlati kolajni – posamično in v igri dvojic. Na petih evropskih paraigrah je bil leta 2019 med posamezniki srebrn, v igri dvojic pa bronast. Na članskih turnirjih se je najvišje zavihtel leta 2018 v Italiji, ko je v Lignanu osvojil srebro v ekipni konkurenci. Igra v razredu 7, kjer je trenutno uvrščen na 34. mesto na svetovni lestvici. Na mednarodni sceni je debitiral leta 2015 na tekmovanju na Madžarskem.

"Še zdaj ne morem verjeti … Vesel sem. Verjetno pa bom dojel, ko bom stopil z letala v Tokiu. Dejansko se mi bodo uresničile sanje vsakega parašportnika,« je ob veselem dogodku povedal Luka. »Odločite se za šport, ki bogati življenje in veliko daje. V prvi vrsti narediš nekaj zase; šport je izvrstno zdravilo za življenje, z njim lahko rešiš številne težave, ki jih imaš. Jaz sem ob pomoči športa izboljšal svoje gibanje in si okrepil samozavest!" pa je Luka razkril, zakaj se je zapisal parašportu. Je tudi ponosni ambasador programa Postani športnik.

V igri tudi Fabčič in Kobilica

Poleg Tima in Luke so potniki za Tokio še parastrelca Franček Gorazd Tiršek in Franc Pinter, parakolesar Anej Doplihar in paraatlet Henrik Plank. V prihodnjih treh tednih bo jasno, ali bosta na Japonsko potovala tudi paralokostrelec Dejan Fabčič (ima normo, med 3. in 11. julijem lovi kvoto) ter paratriatlonec Alen Kobilica (tudi zanj je Zveza ŠIS-SPK vložila vlogo za bipartitno pogodbo).

Paralimpijski šport

Paraplavanje je zelo priljubljen paralimpijski šport, v katerega se lahko vključijo vse specifike invalidnosti. Tako kot na olimpijskih tudi na paralimpijskih igrah plavalci plavajo v disciplinah prosto, hrbtno, prsno, delfin in mešano. Paraplavalci so razdeljeni po skupinah, in sicer glede na njihovo funkcijsko sposobnost za nastop v vsaki disciplini. Paraplavanje vodi Mednarodni paralimpijski komite (mednarodna kratica IPC), organizirata pa ga IPC za paraplavanje in tehnični komite, ki upoštevata vsa pravila Mednarodne plavalne zveze (FINA). Glede na vrsto invalidnosti so paraplavalci razvrščeni v deset funkcijskih skupin (1–10), tri skupine slepih in slabovidnih (11–13) ter skupino plavalcev z motnjami intelekta (14). Skupine se gibljejo od paraplavalcev z majhnimi zmožnostmi (S1, SB1, SM1, S11) do tistih z večjimi zmožnostmi (S10, SB9, SM10, S13). Gluhi plavalci (S15) ne tekmujejo na paralimpijskih igrah, se pa udeležujejo tekmovanj na mednarodni ravni ter olimpijskih iger gluhih.

Paranamizni tenis je paralimpijski šport, s katerim se lahko ukvarjajo športniki z različnimi vrstami invalidnosti. Glede na svoje sposobnosti lahko igrajo tako stoje kot sede na invalidskem vozičku. Paranamizni tenis spada med najhitrejše igre z žogo. V njem športnike invalide delimo v tri skupine: sedeči igralci paranamiznega tenisa (1 do 5), stoječi igralci (6 do 10) paranamiznega tenisa in igralci z lažjo duševno motnjo (igralci skupine 11). Pravila igranja paranamiznega tenisa se razlikujejo le v skupini sedečih igralcev paranamiznega tenisa, kjer mora pri začetnem udarcu (servisu) žogica prečkati zadnjo linijo nasprotnikove igralne mize in ne sme skozi stransko linijo mize. Vsa druga pravila igre so enaka kot pri igralcih namiznega tenisa neinvalidih. 



Sportida
Luka Trtnik