Dobrodošli, vi, ki ne obstajate

Vse se je bržkone začelo že po žrebu dodatnih kvalifikacij. Ko je ples kroglic kot tekmeca v zadnjih letih vse bolj skromni Nemčiji namenil v zadnjih letih znova vse boljšo Poljsko. Obstajal je (upravičen) strah, da bo veliko tekmovanje še drugič zapored potekalo brez največjega in najbogatejšega rokometnega naroda. Nepredstavljivo, treba je bilo najti rezervni načrt in našli so ga tam doli, kjer rokomet res ni na visoki, kaj šele evropski ravni. In tako so Avstralci, ki roko na srce res niso konkurenčni in ki imajo v pomanjkanju konkurence v Oceaniji (pre)lahko pot na mundial, ostali brez vozovnice za Katar. Pa čeprav so si jo na igrišču priborili in so za priprave ter potovanja segli predvsem oziroma samo v lastni žep. Predsednik krovne svetovne organizacije Hasan Mustafa je s pomočjo svojih najbližjih sodelavcev ter pravnikov pred tedni našel luknjo v zakonu in izbrisal Oceanijo z rokometnega zemljevida. Češ da ima za zdaj premalo članic, da posledično kontinentalna konfederacija ni priznana s strani IHF in tako ni upravičena do avtomatskega mesta na mundialu.

Prizna, ne prizna, prizna, ne prizna...

In potem je taisti Moustafa le nekaj tednov pozneje brez kančka slabe vesti zapisal uvodno oziroma spremno besedo SP na mivki, v kateri je med drugim zaželel dobrodošlico vsem 24. sodelujočim ekipam, pa tako tudi avstralski. V panogi, neke vrste mlajšemu bratu dvoranskega rokometa, ki ni še niti dobro shodil, televizijski ratingi ter oglaševalski kolači pač še ne igrajo vidne vloge, tako se lahko na svetovnem prvenstvu najde mesto celo za prvaka Oceanije. Pa čeprav tekmovanje poteka pod okriljem IHF, ki Oceanije ne priznava.

Prvenstvo v Katarju zdaj po drugi strani ne bo, in to kljub vsemu blišču, pompu ter še nikoli videnim vlaganjem in infrastrukturi, več svetovno prvenstvo ampak kvečjemu neki približek tega, neke vrste svetovno prvenstvo za izbrance. Oziroma še bolje rečeno Igre IHF. Pa dobrodošli.