Slovensko prvoligaško prizorišče je s postopkom za začetek prisilne poravnave prvoligaša z Bonifike dobilo novo razsežnost. Nekateri se s tem morda ne bodo strinjali, saj prvenstvo nemoteno poteka naprej, v vsakem krogu je še naprej pet tekem, lestvica ostaja nespremenjena, toda dejstvo je, da od 10. novembra nič več ni tako, kot je bilo pred tem. To je dan, ko je Okrožno sodišče v Kopru izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Sprožil ga je Milan Mandarić, ki mu klub iz pristaniškega mesta dolguje okrog milijon evrov – njemu kot fizični osebi 448.328, njegovemu podjetju MM Šport 548.152 evrov.
Na misel mi ne pride, da bi trdil, da je prvenstvo odslej neregularno, toda nihče, ampak res nihče me ne more prepričati, da regularnost ni ogrožena. Prisilni upravitelj Matija Vičar ima odslej v rokah celotno poslovanje kluba in nadzor nad finančnimi tokovi, zdrava logika pa pravi, da lahko Milan Mandarić s svojimi zahtevami koprskega prvoligaša v veliki meri omejuje. Vsekakor lahko pomembno vpliva na njegovo delovanje, če bi to le hotel. Da ne bo kakšne pomote. Seveda je prav in edino prav, da predsednik aktualnih prvakov dobi povrnjen svoj denar, toda ker sta Olimpija in Koper tekmeca, so nastale razmere gotovo specifične. In vredne razmisleka.
Tudi (ali predvsem) zaradi kazni, ki bi morala Koprčane doleteti zaradi finančne nediscipline. "Nogometnemu klubu se lahko kazen izreče tudi, če je bil zanj oziroma za povezano pravno osebo nogometnega kluba pravnomočno sprejet sklep o začetku postopka prisilne poravnave," pravi drugi odstavek 25. člena Disciplinskega pravilnika NZS. Pred tem 15. člen določa, da je "kazen odvzema točk lahko največ 9 točk", nakar sledi dodatek, da je to v primeru prisilne poravnave največ 15 točk. "Odvzete točke se ekipi odštejejo od točk, osvojenih v tekmovalnem letu, v katerem je storjen disciplinski prekršek, a kadar s takšnim odvzemom točk vzgojni namen kaznovanja glede na uvrstitev ekipe ne bi bil dosežen, se sme izreči kazen odvzema največ 9 točk, osvojenih v naslednjem tekmovalnem letu," še piše v disciplinskem pravilniku krovne organizacije.
In to je to, kakšnega drugega ukrepa ni. Pa bi moral biti. Že formulacija, da se "klubu lahko izreče kazen", je vsaj zame nesprejemljiva. Ker bi se morala izreči. Brez pardona. In to nikakor ne zgolj z odvzemom točk, ukrep bi preprosto moral biti strožji. Ne samo za klub kot tak, ki bi se moral po mojem mnenju preseliti v nižji kakovostni razred tekmovanja. To se sicer še vedno lahko zgodi v postopku licenciranja, a zakaj sestop v nižjo ligo ne bi bil določen že v disciplinskem pravilniku? Kaznovani bi morali biti tudi akterji, ki so pripeljali do takšnega scenarija. Odgovorni, in sicer s prepovedjo opravljanja funkcij v nogometu za vsaj nekaj časa.
Tako pa se zdi, da bi utegnila biti koprska prisilna poravnava vzorec za marsikaterega dolžnika. Model za to, kako se znebiti dolgov in hkrati ohraniti vse tekmovalne pravice, kar nikakor ni dobro. Vse skupaj je videti nadvse preprosto. Klub, ki je v dolgovih, gre decembra v prisilno poravnavo in si opomore oziroma pride na pozitivno ničlo ter ostane v prvi ligi. Ker minus točke ne bodo dosegale namena. Vsaj tako dolgo, dokler se bodo dogajale Radomlje in njim podobni. Kruta slovenska stvarnost je takšna, da je prisilna poravnava potuha za vse tiste, ki nameravajo koga opetnajstiti. Žal!
