Zapisali smo ju kot napoved drugega obračuna Olimpije in Maribora v tej sezoni ter živimo v prepričanju, da v precejšnji meri zaznamujeta tokratno srečanje največjih slovenskih klubskih rivalov.
Smo na koncu tedna, v katerem je v Španiji dokončno izbruhnil največji vulkan na področju nesorazmerja med tema dvema pojmoma, vulkan z imenom Gerard Pique. Zagrizeni Katalonec, ki se je v okolju reprezentance Španije zaradi tega že večkrat znašel v velikih težavah in pred nekaj meseci za izbrano vrsto celo ni mogel igrati tekme v Madridu, je napovedal nepreklicno predčasno slovo od dresa z državnim grbom, potem ko so ga obtožili rezanja obrobe v barvah španske zastave z rokavov.
Čeprav je v preteklih mesecih in letih pogosto pretirano arogantni in separatistični Shakirin mož pogosto imel veliko tovrstnega masla na svoji urejeni glavi, so ga tokrat več kot očitno obtožili po krivem, v vsakem primeru pa je napetost na Pirenejskem polotoku previsoka in kar dobro je, da bo prvi letošnji el clasico na vrsti šele na začetku decembra, povratni v Madridu pa celo pozno spomladi. Medtem ko je Španija kar nekaj let zelo dobro (in tudi na igrišču zelo uspešno) krmarila med reprezentančno enotnostjo in klubskim rivalstvom, je zdaj v tem pogledu na eni najnižjih točk in se za dobro lastnega nogometa nujno mora zamisliti.
Kaj pa Slovenija? Če bi me vprašali še pred dobrim tednom, bi vam rekel, da Špancem in Kataloncem pridno sledimo na tej neslavni poti, čeprav razkoli pri nas ne bi smeli biti tako globoki in očitni kot med dvema resnično ločenima narodoma. Kamorkoli ste pogledali, se je štajerska nastrojenost do osrednje Slovenije zdela večja kot kadarkoli, ljubljanska do severovzhoda pa prav tako. Naj gre za odnos do soljudi, do medijev ali do javnih osebnosti, so bila mnoga sporočila izrazito neprijetna, celo zadeva Kevin Kampl je bila nato v marsikaterih očeh videti kot problematika Mariborčana (čeprav rojenega v Nemčiji) pri Ljubljančanu.
Tako kot s še nekaterimi pomisleki in kritikami je nato slovenska reprezentanca tudi s to pogosto neznosno, meni celo nerazumljivo napetostjo v zelo veliki meri opravila in meni še bolj nerazumljivo sovraštvo potisnila globoko v drugi (če ne celo tretji) plan. Tja, kjer bi moralo tudi ostati. Ko bodo torej štirje reprezentanti iz vrst Olimpije in Maribora z enotnosti preklopili na rivalstvo, naj imajo to v mislih. In ko boste preklapljali vsi vi, poskusite razmišljati enako. Pozor, sovraštvo, nikomur ne jemljem rivalstva in vsega, kar v normalnih, sprejemljivih, lahko tudi povsem mejnih okvirjih spada zraven.
Naj gre vse skupaj daleč, zelo daleč, brez tega pravega derbija pač ne more biti. Komaj smo dočakali tekmovalno napetost med največjima kluboma na tej ravni, zato naj se tribune tresejo in naj se na igrišču iskri. Nihče ne želi biti bolj papeški od papeža, nihče ne želi nogometnih spektaklov spremeniti v operne predstave, celo kak evro na račun disciplinskega sodnika krovne nogometne zveze sem pripravljen videti kot nekaj povsem sprejemljivega. A naj bo sporočilo reprezentance, ki se ji je v nasprotju z mnogimi (priznam, tudi mojimi) pričakovanji uspelo poenotiti v trenutkih, ko se je to zdelo najtežje, glasno tudi danes in glasno tudi v tem pogledu.
Zmaga nad Slovaško pripada vsem nam in vsem vam. Točka proti Angliji prav tako in že čez slab mesec bomo skupaj (v mislih ali zares) potovali na Malto proti nadaljevanju tega čudovitega trenda. Ne pozabimo tega, ko bo koga prijelo, da bi skočil čez mejo. Med drugim velja tudi upati, da bo kot glasbena točka v Stožicah majskega Andraža Šporarja (upam, da prav prav tako bodočega reprezentanta) zamenjal kdo z boljšim posluhom in predvsem z boljšim okusom.
Gosposki Milan Mandarić je tedaj (ne)uradno dejal, da Olimpija česa takega ni potrebovala, in v trenutkih, ko je na področju gosposkosti z Luko Elsnerjem naredila še korak (morda tudi dva) naprej, bi kaj takega potrebovala še manj. Medtem ko na drugi strani Maribor izogibanje čemurkoli spornemu potrebuje bolj kot kadarkoli, nasprotna sporočila prav tako in včerajšnja tiskovna konferenca v Ljudskem vrtu je bila v vseh pogledih odličen začetek.
