Brutalno iskren nogometni fanatik

Bilo je 29. avgusta, ko je v osmem prvenstvenem krogu v Ljudskem vrtu gostovala Krka. In v tem vročem sobotnem popoldnevu so bile oči slovenskih ljubiteljev nogometa uprte na stadion pod Kalvarijo. Z vsem spoštovanjem do Novomeščanov, ne zaradi njih. V središču pozornosti je bilo pričakovanje razkritja naslednika Anteja Šimundže. Negotovosti je bilo konec nekaj minut pred uvodnim piskom sodnika Dragoslava Perića, ko je na prostor, namenjen pomembnim gostom, na vzhodni tribuni zakorakal Krunoslav Jurčić.
Ni bil deležen navdušujočega sprejema, nikakor ne. Še več, odzivi so bili precej hladni, občutki vijoličastih navijačev so bili mešani. Slišati je bilo veliko takšnih in drugačnih pripomb. Z raznoraznih strani, takšnega utripa javnosti ni spremenila niti predstavitvena tiskovna konferenca. Kljub velikim besedam hrvaškega strokovnjaka. Preprosto je bolj ali manj prevladovalo mnenje, da to najbrž ni to in da bi Maribor potreboval nekoga drugega. A za Zlatka Zahovića dileme ni bilo. Zelo hitro se je odločil, koga bo ustoličil na vročo klop, vendar tega deset dni ni hotel deliti z nikomer. Po vseh dotedanjih stresih je želel novemu trenerju omogočiti čim boljše izhodišče, zato je počakal na reprezentančni premor. Da je imel Krunoslav Jurčić na voljo dva tedna časa, da je spoznal igralce, jim predstavil svoj način dela in nekatere ideje, ki jih bo nameraval uveljavljati.

"Morda bo slovenska javnost presenečena. Maribor je vsekakor dobil odličnega strokovnjaka, o tem ni niti najmanjšega dvoma. In še večjega delavca. To bi utegnila biti uspešna zgodba. Verjemi mi. V Zagrebu ni mogel pokazati vsega, ker je delal v specifičnem okolju," mi je pripovedoval hrvaški novinarski kolega, ki me je poklical še med tekmo s Krko, ko se je tudi pri južnih sosedih razširila informacija, da je nekdanji trener Dinama sedel na mariborsko klop.

Ravno njegova preteklost je šla marsikomu v nos. Oziroma Dinamo! Mar moramo res angažirati vsakega nekdanjega stratega modrih? To je bilo pogosto vprašanje, ki je črvičilo privržence vijoličastih, toda športni direktor se s tem ni kaj prida obremenjeval. "Moja naloga je sprejemati odločitve. In ne sprejemam jih z namenom, da bi ugajal. Ampak v dobri veri, da so najboljše," se je odzval Zlatko Zahović. Moram priznati, da me njegova izbira ni presenetila. Ker je poleg primerne strokovnosti iskal nekoga, ki se bo lahko poistovetil z načinom razmišljanja, ki že leta in leta prevladuje v Ljudskem vrtu. S filozofijo, ki je Mariboru prinesla vse lovorike in nastope v skupinskem delu lige prvakov ter lige Europa v preteklih letih. Da brez garanja preprosto ne gre, da je takšna pot prava. Edina prava. Ker denarja za kakovost, ki bi prinašala uspehe, ni. Ali ga ni dovolj. Zlatko Zahović je iskal deloholika, v Krunoslavu Jurčiću je dobil nogometnega fanatika. Nekoga, ki je pripravljen delati, delati in delati še več. V nasprotju z njegovim hrvaškim predhodnikom, čigar najmočnejši adut je bil, "da je očitno rojen pod srečno zvezdo," in kaj kmalu je postalo jasno, da aktualni selektor ognjenih ni dolgoročna rešitev. Krunoslav Jurčić bi lahko bil. To je sicer vedno znova odvisno od številnih dejavnikov, ki lahko tako ali drugače vplivajo na usodo vsakega trenerja, toda dejstvo je, da so se Mariborčani in 46-letni strokovnjak našli na isti valovni dolžini, rodilo se je medsebojno zaupanje. Očitno do te mere, da se je Zlatko Zahović menda precej umaknil od ekipe, od slačilnice ...

Nov trener je debitiral na najboljši mogoči način. Visoka zmaga v Novi Gorici mu je gotovo zelo olajšala nadaljevanje. Prvi vtis je vedno nadvse pomemben, toda prva lastovka še ne prinese pomladi, zato pa so jo nadaljnje podobe vijoličaste zasedbe. Ni kaj, bile se tudi slabše tekme, nihanj je bilo kar nekaj, toda izdelek s trenerjevim rokopisom je vendarle postajal vse bolj prepoznaven.
Krunoslav Jurčić je pridobil verodostojnost, mnenje javnosti se je začelo spreminjati, navijači so bili vse bolj zadovoljni, vzeli so ga za svojega. Ne zato, ker bi ob aplavzih s tribun ob odhodu z igrišča desna roka končala na srcu ... In prepričan sem, da ne le zaradi rezultatov, ampak tudi zaradi iskrenosti, ki odlikuje prvega moža strokovnega vodstva trinajstkratnih prvakov. Ali če hočete brutalne iskrenosti. Zadev ne zavija v celofan, temveč vedno pove, kar misli. Pa naj bo komu všeč ali ne. Včasih morda tudi v neprimernem trenutku, ampak nekdanji hrvaški reprezentant nima tovrstnih zavor. To pogosto ni odlika, ki bi človeku v svetu nogometa in tudi sicer v vsakdanjem življenju pretirano pomagala, toda Krunoslav Jurčić je pač tak, nakar se zna za kakšno svoje dejanje tudi opravičiti.

"Vem, kako funkcionira današnji svet. Da moraš imeti svojo PR-agencijo, da moraš vedeti, kdaj in kako se moraš nasmehniti, v kakšnem položaju morajo biti roke, kdaj nadeti obleko s kravato in kdaj kaj bolj športnega. Vsega tega se zelo dobro zavedam, ampak hkrati vse to tudi zelo preziram. Zelo močno. To je prevara, to je takšna prevara ..." je tudi v prvem velikem intervjuju za Ekipo SN po prihodu v štajersko prestolnico med drugim povedal trener Maribora. Da, to je Krunoslav Jurčić, temu primerno je njegovo vodenje ekipe. Ne prizadeva si za to, da bi bil ob igrišču všečen, da bi bil gospod, ampak živi za uspeh in poln energije igra skupaj s svojimi varovanci. Kdaj pa kdaj gre tudi čez rob, a skoraj prepričan sem, da brez zlonamernosti.

Navsezadnje gre tudi za strokovnjaka, ki je spremenil osnovno taktično postavitev vijoličastih. Na prvi tekmi in moram priznati, da me je kljub visoki zmagi v Novi Gorici prešinila misel, da ljubezen novega trenerja in vijoličastih morda ne bo trajala (pre)dolgo. Ker si je drznil poseči v sistem, s katerim so povezani vsi uspehi vijoličastih. V taktično kulturo kluba, ostalo je pri trenerjevi zamisli. Tudi to gotovo razkriva zaupanje, ki ga Krunoslav Jurčić ima v Ljudskem vrtu, in vse kaže, da je Maribor z njim spet na pravi poti ... Ne le zato, ker je prednost večnega rivala znižal na tri točke.