Ženska v senci - 102-letna članica francoskega odpora

Članica nekdanjega odpora med 2. svetovno vojno želi kljub svoji krhki rami v znak svobode in prijateljstva med narodi olimpijski visoko dvigniti ogenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ženska v senci" med okupacijo Francije med drugo svetovno vojno še vedno ne more verjeti, da sta jo departma Loire in mestna hiša Saint-Etienna izbrala za nosilko olimpijskega ognja pred olimpijskimi (26. julij - 11. avgust) in paraolimpijskimi igrami (28. avgust - 8. september) v Parizu. Baklo naj bi na poti do Pariza nosila 22. junija, poroča AFP.
Čeprav jo teža bakle malce skrbi, o zavrnitvi povabila ni bilo govora. "Vedno sem oboževala šport," živahno pojasnjuje vitka ženska, ki je še do nedavnega vsak dan vsaj eno uro hodila.
Babica telovadke Emilie Volle, ki je leta 1996 Francijo zastopala na olimpijskih igrah v Atlanti, želi biti tudi simbol žensk, "ki so se borile za šport". "Moj ideal je bil vedno poenotiti svet," je za AFP dejala stoletnica: "In olimpijske igre so odličen čas za spoznavanje drugih ljudi."
Melanie Berger, rojena v Avstriji leta 1921 v judovski delavski družini, je razloge za pridružitev odporu opisala na kratko: "Sem proti vsem diktaturam." Po aneksiji Avstrije s strani nacistične Nemčije leta 1938 je zapustila rojstno državo, potovala skozi Belgijo in spomladi 1939 prispela v Francijo, v Pariz, preoblečena v dečka.
Ko je Francija vstopila v vojno, so vsi Avstrijci, tudi begunci, veljali za sovražnike in oblasti so jo dale na vlak, ki je peljal v taborišče na jugozahodu države. A ji je uspelo pobegniti in se pridružiti militantni uporniški skupini, nato pa so jo nemške oblasti znova aretirale v začetku leta 1942.

Po 13 mesecih pripora v Toulousu, južno od Montaubana, so jo premestili v zapor Marseille. Sredi oktobra 1943 so tovariši prišli ponjo v spremstvu nemškega vojaka, medtem ko je bila hospitalizirana zaradi zlatenice. "Pobegnila sem v spalni srajci," se je dogajanja spominjala v smehu.

Ko si je opomogla, je vse do osvoboditve Francije delovala pod lažno identiteto. Po vojni se je poročila z Lucienom Vollom, prav tako upornikom. Par se je skupaj začel posvečati delu s spomini na odporniško gibanje. "Vedno smo se trudili razložiti, ne kaj smo storili, ampak zakaj smo to storili," poudarja Volle-Berger.

Od takrat je prejela več odlikovanj, vključno z Legijo časti. "Nisem naredila veliko," je dejala za AFP, "ampak rekla sem ne nacizmu." Danes zelo zaskrbljena zaradi vrnitve ekstremistov v Evropo, upa, da bodo mladi znali braniti demokracijo.

Zato kljub visoki starosti namerava olimpijske igre izkoristiti za širjenje svojega sporočila. "Želela sem spremeniti svet in še vedno ga želim."