Dovolj je reči božja roka. In vse je jasno. Ni ga nogometnega zanesenjaka, ki ne bi vedel, za kaj gre. Bilo je 22. junija 1986 na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Argentina je v četrtfinalu z 2:1 ugnala Anglijo, se uvrstila v polfinale in nato tudi osvojila naslov. Ampak na kakšen način ...
Tekla je 6. minuta drugega polčasa in izid je bil 0:0. Maradona je želel odigrati dvojno podajo s Jorgejem Valdanom, a je Steve Hodge prestregel žogo, vendar tako, da jo je v visokem loku preusmeril proti lastnim vratom. Na osuplost 115 tisoč gledalcev na stadionu Azteca je 163 cm visoki Diego Maradoma preskočil vratarja Petra Shiltona in z roko na vrhu glave žogo boksnil v mrežo.
Tunizijski sodnik Ali Bennaceur je zadetek priznal kljub ogorčenemu protestiranju Angležev, medtem ko je Diego vabil soigralce, naj se čim bolj veselijo, da prikrijejo način dosega zadetka. "Gol sem dosegel malce z Božjo roko, malce pa z mojo glavo," so slovite besede Maradone na novinarski konferenci po tekmi, zdaj se je argentinski čarovnik tega mitskega gola znova spomnil na straneh domače zveze, ki v času koronavirusa objavlja zgodbice povezane z največjimi tekmami izbrane vrste.
"Ko sem dosegel gol in ga začel slaviti, je pritekel tisti kreten Checho Batista in me vprašal, ali sem zadetek dosegel z roko. Odvrnil sem mu: 'Bodi tiho, ti idiot in me objemi.' Nato so prišli tudi ostali soigralci in spomnim se, da mi je takšno vprašanje zastavil tudi Valdano. Rekel sem mu, da mu bom odgovoril pozneje," je razkril Mali Zeleni. "Iskal sem luknjo poleg visokih angleških branilcev, kar je bilo zares težko. Ko je žoga letela proti meni, sem samo upal, da bi se čim prej spustila, ker sicer ne bom imel nobene možnosti, da bi se je dotaknil. V tistem trenutku sem pomislil, da bi bilo roko najbolje postaviti nad glavo, kar sem tudi storil. Ko sem bil na tleh, nisem vedel, da je žoga v mreži, ampak vse je bilo v redu," je še pristavil Diego Maradona, ki je v Mehiki blestel v vsem svojem sijaju.
