In vse kaže, da še ne bo tako kmalu. Tudi ali predvsem zaradi Oliverja Bogatinova, ki je uresničil 'grožnjo' in se pritožil na sklep disciplinskega sodnika NZS. Ne oporeka kazni, ki mu jo je izrekel zaradi zaušnice Senijadu Ibričiću, temveč celostni obravnavi dogodka, ki se mu niti po naključju ne zdi pravična.
Komisija za pritožbe ima 30 dni časa, da sporoči svoje stališče, Oliver Bogatinov pa ne skriva, da bo odločitev vplivala na to, ali bo vložil zasebno tožbo proti športnemu direktorju Domžal. »To drži, vendar ne razmišljam o zasebni tožbi, temveč bolj o kazenski, saj sta omajani moja čast in dobro ime. Želim pa si pravice in predvsem miru ter se čim prej posvetiti nogometu. Vse to dogajanje mi jemlje veliko energije. Mislim, da se lahko vsi, ki delujemo v nogometu, iz tega nekaj naučimo in postavimo smernice za naslednja leta. Čas bo pokazal, ali smo se res kaj naučili. Tudi naslednje leto bodo za nekatere klube okoliščine podobne letošnjim. Želim si tekem, ki bodo odločale o prvaku, evropski vozovnici ali izpadu iz lige na igrišču. Zgled imamo blizu in tisti, ki spremljajo nemško prvenstvo, vedo, o čem govorim. Mainz je preprečil slavje Borussii na njenem igrišču, pa od gostov, ker na lestvici ne morejo ne gor ne dol, nihče ni pričakoval, da bi potemtakem morali igrati s pol moči in naslov prvaka prepustiti domačinom. Če se vrnem na naše prvenstvo, sem vesel, da smo mi premagali Domžalčane in da je Mura premagala Koper. Pa se to lahko komu sliši čudno. Zame je prav v tem zmagal slovenski nogomet, zanimivo pa bo videti smernice, ki se bodo zrcalile v odločbi Komisije za pritožbe. Kaj je dovoljeno in normalno delovanje v slovenskem nogometnem prostoru in kaj ni? Jaz želim tudi jutri premagati Domžalčane na igrišču, vendar se sprašujem, ali bom v svoji nameri zaščiten ali pa bodo pričakovanja drugačna in temu primerno tudi dovoljene vse provokacije in žalitve, ki izvirajo iz teh pričakovanj. Standarde bodo določili drugi, sam se bom zavzemal za strpnost in spoštljivost v odnosih ter tekmovalnost na igrišču in tekmah. Nisem javno govoril, kaj vse mi je bilo povedano in kaj vse se je dogajalo pred in med tekmo. Družina in Bog imata posebno mesto v mojem srcu. To je moje osebno prepričanje in zasebna stvar. Ob tej priložnosti pa lahko trdim, da bolje poznam Koran kot marsikdo, ki je muslimanske veroizpovedi. Dve leti sem deloval v Savdski Arabiji pri Al Hilalu in vero ter njeno interpretacijo sem spoznal na lastni koži. Čast in dobro ime posameznika imata v tej državi veliko veljavo. Vsi delamo napake in od tega ne bežim. Ponavljam, želim si miru, zavzemal pa se bom za spoštljivost in si pri tem tudi upal pokazati, kje je meja osebnega dostojanstva in kje je meja strpnosti.«
