Slovenski prvoligaši so na oddihu in tudi stanje duha v klubskih pisarnah je v teh dneh večinoma temu primerno. Vlada mrtvilo, toda gotovo ga bo hitro konec, saj bo že v prvih dneh novega leta dogajanje precej bolj živahno. Tabor pri tem ni izjema. "Za zdaj je stanje mirno," je potrdil Davor Škerjanc, vendar to ne pomeni, da so se vodilni možje v Sežani prepustili zgolj decembrskemu uživanju. "Pogovarjamo se, kako in kaj naprej, določamo strategijo. Vsekakor bo nekaj sprememb, morda bodo tudi malce večje. Ker je naša vizija jasna, klub želimo dvigniti na višjo raven. Na vseh področjih, tako tekmovalni kot organizacijski del. To je nemogoče storiti čez noč in ne gre za naključja, temveč je potreben dolgoročen načrt z jasno postavitvijo smernic. S tem se zdaj največ ukvarjamo," pravi direktor Tabora.
Sprejemali smo kompromise
Temelje sta malce zatresla polom s Celjani v zadnjem jesenskem krogu in ponujeni odstop trenerja Almirja Sulejmanovića, toda potresa večje rušilne moči naposled ni bilo. Razmere so se kmalu umirile, nekdanji branilec še naprej uživa zaupanje vodstva kluba, a nekateri premiki v strokovnem vodstvu se bodo vendarle zgodili. "Morda smo bili za prvoligaško tekmovanje malce podhranjeni, vseh funkcij nismo imeli zapolnjenih. Malce smo improvizirali ... Ne improvizirali, ampak smo sprejemali določene kompromise, kar moramo urediti. Več bo znanega najpozneje na začetku prihodnjega leta."
Nogometaši Tabora se bodo spet zbrali 10. januarja. Najprej bo na sporedu uvajalni del s testiranji, tri dni pozneje pa se bodo začele klasične priprave. Do takrat bi morala biti igralska zasedba za nadaljevanje sezone v največji meri bržčas že znana. Ali pač ne? "Revolucije v slogu, da bi zamenjali pol ekipe ali kaj podobnega, ne bo. Zasedbo želimo osvežiti z nekaj igralci, prav tako se bomo s katerim od fantov pogovorili o tem, da bi mu poiskali kakšno novo možnost. Določeni premiki nedvomno bodo in pričakujem, da bo podoba moštva izoblikovana do konca januarja," je razkril Davor Škerjanc.
Bolj domač, kot sta Salkić in Stančič, ne moreš biti
V nadaljevanju smo ga soočili z očitki, da pri Taboru preveč zaupajo nogometašem iz tujine. Slišati je celo oznako tujska legija in takšna mnenja so najbrž moteča. "Ne, ne motijo ne, ker se ne obremenjujem s tem, kaj si mislijo drugi. V nasprotnem primeru ne bi prišli nikamor. Določenih okoliščin ali argumentov, zakaj je ekipa sestavljena tako, kot je, nismo želeli izpostavljati, ob nekaterih priložnostih pa bi jih mogoče lahko. Tabor je hitro napredoval iz tretje v prvo ligo, a v zadnjih 20 letih se je na področju mlajših selekcij delalo slabo. Tisti, ki smo morda obetali malce več, smo pri 15 letih odhajali drugam, toda ob tem bi omenil še nekaj. Pred kratkim sem zasledil analizo o tem, koliko domačih igralcev je v katerem klubu, in Tabor je globoko na začelju, ampak zanimivo, da pri tem nista bila upoštevana Erik Salkić in Dino Stančič. Od šestega do 15. leta sta bila v Sežani in zbrala tudi nekaj članskih nastopov. Bolj domač, kot sta onadva, ne moreš biti, povrhu oba stanujeta v neposredni bližini stadiona. Toda ker med 15. in 21. letom nista igrala za Tabor v tretji ligi, temveč na višji ravni, ju v tej analizi niso zaznali. Kot edini domači igralec je omenjen Arian Rener, če pa bi upoštevali Salkića in Stančiča, bi bili denimo že primerljivi z Domžalami, kar bi sliko močno spremenilo, mar ne?" je pripovedoval direktor Tabora.
Slovenskih si ne moremo privoščiti
Vsak zakaj ima po navadi tudi svoj zato. "Naš mladinski pogon je edini med vsemi prvoligaši, ki ni v prvi ligi. Mi smo kadete in mladince šele v letošnji sezoni iz tretje dvignili v drugo ligo, pred nami je še dolga pot. V nasprotju z drugimi nimamo od kod črpati domačih fantov, če hočemo slovenske iz drugih klubov, pa si jih ne moremo privoščiti, ker so cene zanje nore. Tudi nekateri starejši, ki so morda v tujini, za vrnitev v domovino zahtevajo preveč. Po uvrstitvi v prvo ligo je bilo dostopneje in ceneje pripeljati igralce iz tujine, svojih dolgoročnih ciljev pa ne želimo žrtvovati za kratkoročen uspeh. Ne sme se nam pripetiti, da bi izpadli iz prve lige, saj so naši dolgoročni cilji preveč pomembni, da bi si to lahko lahko privoščili. Tako smo morda malce odstopili od svoje filozofije, ki je usmerjena v slovensko okolje, v slovenske fante, ampak to v tem trenutku za nas preprosto ni bilo dostopno," je Davor Škerjanc za konec postregel z zanimivim razmišljanjem.