Saj ne boste verjeli, kaj Dervišević pravi o sanjski navezi z Ivkovićem: Rekel sem mu, da mora najmanj ...

Da ne bo pomote, seveda tudi v nogometu obstajajo sanjski, smrtonosni dvojci. Iz glave: Baresi-Maldini v malce starejših časih italijanskega velikana Milana ali Ševčenko-Inzaghi v malce novejših. Romario-Bebeto, Cole-Yorke, navsezadnje Puskas-Di Stefano ali Xavi-Iniesta. Jasno, da bi lahko naštevali do onemoglosti in da smo zagotovo pozabili katerega zares kultnega. A vendarle večina nogometnih dvojcev ni bila tako opevanih. Logično, nogomet je vendarle igra, v kateri se za žogo podi 11 igralcev enega moštva in dva igralca le stežka prispevata toliko kot v košarki, kjer je hkrati na igrišču pet košarkarjev iste ekipe. A ne glede na to nogometna zgodovina pomni nekaj sanjskih parov. In Maribor ima v tem trenutku v svojih vrstah enega ravno takšnega: Amir Dervišević-Saša Ivković. Saša Ivković-Amir Dervišević. Kakor vam je pač ljubše …

Že na prvi pogled se omenjeni dvojec povsem razlikuje od tistih zgoraj omenjenih. Pa tukaj ne govorimo o njuni kakovosti ali kakovosti moštva, za katerega nastopata sama in za katera so nastopali prej opevani igralci. Govorimo o nenavadnosti, da so vijoličasti uspeli sestaviti duet, ki v nasprotju z zgornjimi ne igra na enakih položajih. Tovrstni dvojci so namreč praviloma nastajali med igralci na enakih položajih – bodisi dva sanjska osrednja branilca bodisi izjemna vezista ali smrtonosna napadalca. Pri Mariboru je nastal dvojec osrednjega branilca in defenzivnega vezista. Prvi zabija kot napadalec, drugi asistira. Saša Ivković je v tej sezoni zabil že šest prvoligaških golov, za kar pet od teh šestih mu je podal Amir Dervišević. Če k temu dodamo še drugi del prejšnje sezone, ko se je srbski branilec pridružil Mariboru in v pol leta na svoj konto zapisal tri gole (pri vseh treh mu je asistiral Dervišević, dvakrat neposredno, enkrat pa je po predložku mariborskega vezista žoga po odbitku prišla do odličnega osrednjega branilca, ki jo je poslal v mrežo), potem lahko zapišemo, da imajo vijoličasti v svojih vrstah zares poseben dvojec.

»Ni lepšega kot zaključiti jesenski del z zmago, s katero smo ohranili lepo prednost na lestvici. Sale, moj prijatelj, je spet zabil,« je Dervišević po zadnjem obračunu v Velenju takoj izpostavil, da je po njegovi podaji Ivković znova dosegel zadetek. Prav neverjetno je, s kakšno lahkoto srbski branilec dosega zadetke in hkrati ob pamet spravlja tekmečeve nogometaše ter predvsem trenerje.

Zdaj si lahko privoščijo tudi čevapčiče
Vse skupaj je postalo kar malce komično. Če se malce pošalimo, se mariborski navijači pri dosojenem kotu za vijoličaste že začnejo veseliti, igralci pa lahko v miru stečejo na svojo polovico in se postavijo za nadaljevanje igre s sredine igrišča. Seveda pretiravamo, toda na zadnjih dveh prvenstvenih obračunih so predstavniki Maribora, ki so sedeli na novinarski tribuni, na glas napovedali zadetek Ivkovića po podaji Derviševića. In nekaj sekund kasneje se je njihova napoved uresničila.

Seveda nimajo nadnaravnih sposobnosti, temveč so Ivkovićevi zadetki postali že stalnica. Nekaj, ob čemer samo skomigneš z rameni in si rečeš, da to ni taka reč. A je. Precej velika reč je! Nekateri osrednji branilci v celotni karieri ne dosežejo niti enega zadetka, Ivković jih je v eni polni sezoni (druga polovica prejšnje in prva polovica nove) zabil že devet. Izkupiček, na katerega bi bil ponosen tudi marsikateri napadalec ali napadalno usmerjeni vezist, pri tem pa je za tekmece najhuje prav to, da se vedno dobro pripravijo na Srba in ga do potankosti analizirajo, on pa še vedno najde pot, da zatrese njihovo mrežo. Največkrat po podaji Derviševića.

»Rekel sem mu, da mora najmanj avto prepisati name, glede na to, kolikokrat sem mu že podal,« je s širokim nasmeškom na obrazu povedal slovenski reprezentančni vezist. »Šalim se. Res je lepo, da tako pogosto dosega zadetke. S tem izboljšuje tako sebe kot mene. Po vsaki tekmi, ko mu podam za gol, mi časti kosilo. Zdaj, ko je polsezona končana, si lahko privoščimo tudi kakšne čevapčiče; med sezono se moramo namreč pri trenerju vsak teden tehtati. Upam, da bo častil,« je še naprej nadaljeval vedno za šalo razpoloženi Dervišević. »Neverjetno je, da je skoraj vse gole zabil po mojih podajah. Upam, da bo tako nadaljeval. Treba ga je izkoristiti, saj ga morda že kmalu ne bo več z nami,« je še dodal.

CELOTEN ČLANEK SI LAHKO PREBRETE SAMO V TORKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!