Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
nu
nu
23. 07. 2018 · 19:12
Deli članek:

Nekaj POSEBNEGA za nekoga POSEBNEGA. Prvi gol je posvetil UMRLEMU PRIJATELJU, s katerim sta delila slačilnico v MARIBORU

alesfevzer.com

Žiga Lipušček se je proti Olimpiji veselil prvega zadetka v prvoligaški druščini.

Goričani so na izjemen način začeli novo prvenstvo. Pred svojimi navijači so z 2:0 ugnali Olimpijo, pot k odmevnemu uspehu pa je začel tlakovati Žiga Lipušček, ki je po podaji iz kota s strelom z glavo že v tretji minuti zatresel ljubljansko mrežo. In ta gol je nekaj posebnega. Je njegov prvi na prvoligaškem prizorišču in posvetil ga je nekomu posebnemu. Ob proslavljanju je dvignil dres, pod katerim je imel majico s podobo njegovega tragično preminulega prijatelja Damjana Marjanovića, s katerim sta delila slačilnico v Ljudskem vrtu. Damjan je izgubil življenje tistega prekletega črnega torka - 2. avgusta 2016 -, ko je prometna nesreča vzela tudi Zorana Baljaka, ki je šele začenjal svojo vijoličasto pot. Ljubomir Moravac je ostal brez roke, v avtomobilu pa je bil tudi Žiga Lipušček, ki je čudežno ostal nepoškodovan.

alesfevzer.com

Pred nekaj več kot letom dni je prvič po nesreči privolil v intervju za Ekipo SN. S prav posebno razlago. Nadvse plemenito razlago. "To je moje poslanstvo. Še več, ta pogovor je del treh poslanstev, ki jih imam. Pod točko ena moram ohranjati spomin na umrla, zame je še toliko bolj pomembno, da to počnem za Damjana, ki je bil moj najboljši prijatelj – še več, bil mi je kot brat. Pod točko dve moram opozarjati in ozavestiti mlade, ki radi vozijo hitro in neprevidno ter bi se iz naše nesreče morali marsikaj naučiti. Pod točko tri pa moram uspeti v svojem športu, moram postati nogometaš, kakršen si želim biti," je takrat med drugim povedal Žiga Lipušček in poudaril: "Saj vem, tega pogovora ne bi bilo, če ne bi bil čudežno preživeli. Z nogometom si ga še nisem zaslužil, a si ga bom. Imam visoke cilje, želim imeti visoke cilje in verjamem, da ji lahko dosežem. Čutim sicer manjše razočaranje, ker mi ni takoj uspelo iti po začrtani in želeni poti pri Mariboru, toda Gorica je zame v tem trenutku super rešitev in sem zelo zadovoljen. Nato pa se morda nekega dne vrnem v Maribor in spišem velike stvari v največjem slovenskem nogometnem okolju, želim pa še dlje od tega. Če se vprašanje glasi, ali se vidim v spodobnem tujem klubu in na katerem od prihodnjih velikih tekmovanj s slovensko izbrano vrsto, je odgovor pritrdilen. Da, moje cilje bi lahko opisali tako, s tem bi bilo to poslanstvo izpolnjeno."