Po selitvi iz Celja je kar nekaj časa kazalo, da se pod Kalvarijo Gregor Bajde ne bo znašel najbolje, da si ne bo izboril mesta v udarni zasedbi, toda po prihodu novega trenerja Krunoslava Jurčića se je vse spremenilo. Enaindvajsetletni napadalec je potrpežljivo čakal na svojo priložnost, jo dočakal ter izkoristil na najboljši način. Preživljal je čudovite trenutke, a vmes tudi osebno dramo.
Čeprav je Zlatko Zahović prepričeval navijače in nogometno javnost, da ne dvomi o tem, da je povlekel pravo potezo, mu mnogi niso verjeli. V Gregorju Bajdetu niso videli igralca, ki bi lahko reševal mariborske težave, te so se po zgodnjem slovesu od mednarodnega prizorišča zgolj stopnjevale. Danes se športni direktor vijoličastih zadovoljno nasmiha, še bolj širokega nasmeha ne skriva 21-letni mladenič iz Spodnjega Hotiča, za katerim je izjemna druga polovica prvega dela prvenstva.
Med strelce se je vpisal devetkrat, toda prvič mu je uspelo šele v 12. krogu, ko je v Krškem potrdil zmago trinajstkratnih prvakov in globoko v sodnikovem podaljški zadel za končnih 1:3. Krunoslav Jurčić mu je na levi strani napada namenil vlogo, ki se mu zdi pisana na kožo, mladi slovenski reprezentant je vsekakor odkritje jeseni. Razlogov za zadovoljstvo ima več kot dovolj, toda Gregor Bajde je v končnici jeseni preživljal tudi pravo dramo. V pričakovanju gostovanja na Bonifiki je imel oče Darko srčni infarkt.
"Bil je v gozdu, pripravljal je drva in naenkrat začutil slabost. Padel je v nezavest, da bi bilo vse skupaj še huje, je bil sam. A nekako je prišel k sebi, čudežno vstal in se napotil do prve hiše v bližini. K starejšemu gospodu, kjer je bil za krajši čas znova v nezavesti, nakar je omenjeni gospod očeta odpeljal domov. Z opaznimi znaki infarkta. Imel je mrzle roke, pekočo bolečino v prsih, potem je soseda hitro poklicala rešilca. Doma je bil še pri zavesti, na poti v bolnišnico je imel zastoj srca. Bilo je hudo, zdaj je stanje na srečo že veliko boljše," je razkril Gregor Bajde.
Marsikdo v njegovem položaju v Kopru ne bi stopil na igrišče. So v klubu sploh vedeli, kakšne trenutke preživlja? "Kaj se je zgodilo, sem zaupal pomočniku trenerja Sašu Gajserju, ki je to takoj povedal Krunoslavu Jurčiću. Naš strateg mi je zabičal, da moram takšne stvari povedati prej. Takoj! Toda najprej tega sploh nisem želel storiti. Prizadeval sem si, da me vse skupaj ne bi vrglo iz tira, hotel sem igrati. Priznam, da zbranost ni bila takšna, kot bi morala biti, moja igra je bila temu primerna, z mislimi sem bil pri očetu. Ampak na vsak način sem hotel pomagati ekipi. Trener me je objel in poudaril, da bo gotovo vse v najlepšem redu, da se bo vse uredilo. Namenil mi je energijo in upanje, ki sem ga takrat nadvse potreboval. Takšna poteza mi je veliko pomenila," je pripovedoval vse pomembnejši člen mariborske zasedbe, ki si neizmerno želi, da bi bila njegova spomladanska podoba še boljša.
Božična želja je le ena. "Od nekdaj sem pripravljen trdo delati, garati. In še več bom, ker vem, da je to edina pot. Po najboljših močeh se bom trudil, da bi bil še boljši, da bi dosegal še več golov. Da, igral bom tudi za očeta, še bolj se bom trudil tudi zanj. On je moj največji navijač. Vedno in povsod me spremlja, zame bi odšel na konec sveta. Vem, da bi ga moje dobre igre zelo osrečile. Verjamem in prepričan sem o tem, da bi to pozitivno vplivalo na njegovo zdravje, okrevanje. Ponosen je name, prav gotovo bi mu veliko pomenilo," je povedal Gregor Bajde in v pričakovanju nadaljevanja sezone poudaril: "Ostajam optimist. V Maribor sem prišel tudi zato, da bi osvajal trofeje. Vem, da bomo postali državni prvaki. In da bomo osvojili tudi pokalni naslov. Veselili se bomo dvojne lovorike."
