Če bi obračun med Krškim in Krko razglasili za dolenjski derbi, bi pri drugih naleteli na odobravanje ter privoščljive nasmeške, pri prvih (pozor, le pri nekaterih!) pa na jezo in marsikateri hud pogled. Krško je namreč zelo specifično mesto, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na dve škofiji: Škofijo Celje in Škofijo Novo mesto, kar pomeni, da se imajo nekateri Krčani za Štajerce, drugi pa za Dolenjce. Reka Sava je meja med tistimi, ki se imajo za Štajerce, in tistimi, ki zase pravijo, da so Dolenjci, in ker hočemo ostati politično korektni, bomo dvoboj Krškega ter Krke označili le kot lokalni derbi. Ali če se malce pošalimo: dolenjsko-dolenjsko-štajerski.
Če bi izbiral med Bosno in Slovenijo, bi izbral slednjo
Bosanski mediji so pred dnevi objavili intervju z Ejupom, v katerem je branilec Krke dejal, da bi rad zaigral za bosansko reprezentanco, ker njegov oče prihaja iz te države. "Mediji vse skupaj malce napihnejo. Oče je iz Bosne, mama iz Hrvaške, jaz pa igram za Slovenijo. Slovenija je moja država. Če bi dobil na mizo obe ponudbi, bi se na koncu vseeno odločil za Slovenijo. To je moja država, tu sem se rodil, Slovenija mi je v bistvu dala vse, Bosna mi ni dala nič, razen seveda korenin. Je pa res, da zelo rad hodim tja na dopust," je vse dvome, če so sploh obstajali, razblinil Ejup.
Jugovzhodna regija v letošnji sezoni doživlja pravi nogometni razcvet. Krčani predstavljajo pravo osvežitev v ligi, na vsakem domačem obračunu imajo nabito poln stadion, več kot dva tisoč razgretih navijačev pa praktično vsakodnevno diha s klubom. V lokalnem okolju so nogometaši Krškega čisto pravi zvezdniki, ki so za zdaj v objemu domačih ljudi osvojili za novinca v ligi impresivnih sedem točk. Obstaja pa še en klub iz te regije, ki je v letošnji sezoni že močno opozoril nase, čeprav za seboj nima falange zvestih navijačev. Govorimo seveda o Krki, ki ima, prav tako kot njeni lokalni rivali, v tej sezoni na svojem kontu sedem točk. Pravzaprav sta obe moštvi v letošnji sezoni popolnoma izenačeni. Ob enakem številu točk imajo tudi enako gol razliko, zabili so enako število golov, jasno, tudi prejeli so jih enako število.
ŽE NA PRIJATELJSKIH SE JE ISKRILO
Ker so Krčani novinci v ligi, je logično, da je vsak dvoboj, ki ga bodo odigrali v prvih devetih krogih, zanje zelo specifičen, lahko bi rekli zgodovinski. A vendarle bo ta, ki bo na sporedu jutri, vseeno nekaj posebnega. Lokalni derbiji pač pomenijo nekaj več, v regiji, ki nikdar ni bila znana po nogometu, pa ga že z nestrpnostjo pričakujejo. Ne samo Krčani, ampak tudi nogometaši iz Novega mesta. "Ko se je Krško prebilo v prvo ligo, smo bili z razpletom zadovoljni. Že zato, da se nam ne bo treba daleč voziti," nas je po začetnem pozdravu na domačem Otočcu že na začetku intervjuja nasmejal dobro razpoloženi Leo Ejup. "Seveda pa smo bili zadovoljni, da se je Krško prebilo v prvo ligo tudi zaradi tega, ker smo s tem dobili priložnost, da jim pokažemo, kdo je gospodar v tej regiji."
Čeprav se Krčani in Novomeščani še nikdar niso pomerili na prvoligaškem prizorišču, pa rivalstvo med njimi traja že vrsto let, in čeprav to ni potekalo na veliki sceni in so bili zato njuni dvoboji oddaljeni od nogometne javnosti, se je na vsakem obračunu med tekmecema dogajalo marsikaj. "Gre za lokalno rivalstvo, ki traja že vrsto let. Z njimi in Belo krajino smo zmeraj bili težke bitke,« se je nasmejal branilec Krke, ko smo ga povprašali, koliko mu pomeni dvoboj s Krškim, in nadaljeval: »Resda z njimi še nismo igrali nobene prvoligaške tekme, a praktično vsako leto, razen letos, smo se z njimi merili na prijateljskih obračunih. Na tekmah, ki so bile vse prej kot prijateljske. Zmeraj je šlo na nož, zmeraj je prihajalo do različnih provokacij. Sicer se nikdar nismo stepli, toda velikokrat je prišlo do kakšnega prerivanja, verbalnih dvobojev in pa seveda provokacij, teh na naših dvobojih nikdar ne manjka."
IMAJO NOGOMET IN SPIDVEJ, TO JE VSE
Kluba sicer prihajata iz popolnoma različnih okolij. Medtem ko je Novo mesto že vrsto let znano kot povsem košarkarsko mesto, je Krško – če lahko sodimo po obisku na prvih domačih preizkušnjah – v največji meri nogometno. "Res je, v Krškem nekako vsi živijo za nogomet. Gre tudi za manjše mesto, vsi se med seboj poznajo, so povezani. Pravzaprav je nogomet edini šport, ki ga imajo tam. No, dobro, tu je še spidvej, potem pa se zaključi," je svoje rivale malce zbodel 20-letni nogometaš in opisal še svoje okolje: "V Novem mestu se je zmeraj bolj vlagalo v košarko, tja se je stekalo več denarja. Zdaj, ko gre košarkarjem malce slabše, bi lahko morda tudi mi prišli na svoj račun. Je pa res, da za zdaj ljudi še ni na tribunah. Kar je zelo smešno, kajti dejansko Novomeščane nogomet zanima. Zmeraj se o njem pogovarjajo, ko nas kje srečajo, nam zmeraj zaželijo srečo, vedno ko smo po televiziji, se o tem govori po vsem mestu. Pravzaprav smo popularni, ampak ljudi preprosto ni na tribunah. Ne vem, kaj bi morali storiti, da bi prišli. Verjetno bi morali biti uvrščeni na eno izmed prvih treh mest."
Če v Novem mestu ni veliko ljudi, pa ste lahko prepričani, da bo danes stadion Matije Gubca znova pokal po šivih. "Zagotovo, o tem sploh ne dvomim. Veliko bo njihovih navijačev, pridejo pa tudi naši organizirani navijači," nam je razkril Ejup. Organizirani navijači Krke imajo sicer precej zabavno ime, sami sebi so namreč dali vzdevek Manekeni. "Res je, raje ne bi komentiral tega imena," je v smehu dejal mladi slovenski reprezentant in pristavil: "Mislim, da obstajajo nekje leto dni. Že v prejšnji sezoni so obstajali, toda manj so hodili na gostovanja, bili so manj zagreti. Bodo pa v večjem številu verjetno prišli v Krško. Zelo pozdravljam to potezo o združitvi navijačev v skupino. Dejansko nas poskušajo malce zbuditi in za prihode na tekme ter navijanje navdušiti še koga v Novem mestu."
NA TO ČAKAMO ŽE OD PRVEGA DNE
Da gre za zares veliko rivalstvo, nas je Ejup prepričal že na začetku pogovora, z vsakim njegovim odgovorom pa nam je uspel razsežnosti novomeško-krškega dvoboja še malce bolj približati, ga še bolj nazorno ponazoriti. Besede so iz njega kar letele, o svojih tekmecih je razlagal z veliko vnemo, na obrazu je imel narisan majhen nasmešek, iskrive oči so razkrivale, da mu današnjatekma pomeni zares veliko. "Že od prvega dne se pogovarjamo o tej tekmi. Komaj čakamo na zmago!" je samozavesten Ejup. "Poglejte. Oni nočejo priznati, da so Dolenjci. Govorijo, da so Štajerci ali pa da so Kranjci, nekaj takšnega. Tako je vsaj rekel njihov predsednik. Jaz vseeno mislim, da oni spadajo pod Dolenjsko. Ampak dobro, ne bi se rad preveč postavljal po robu njihovim pogledom. Pač si nočejo priznati," je ob gromkem smejanju še malce zbodel lokalne rivale nogometaš, ki bo jutri predstavljal morda celo največjo nevarnost za vrata Krškega, čeprav gre za osrednjega branilca.
POSNEMATI SEM ŽELEL GERRARDA
Ejup je namreč nogometaš, ki ga lahko označimo kot igralca z najmočnejšim strelom med prvoligaško konkurenco. Resda ni bilo opravljenih nobenih uradnih meritev, a verjemite nam na besedo. Če pa ne verjamete nam, pa povprašajte Nejca Vidmarja, ki je imel v sredo ogromno težav, da je ustavil njegov prosti strel, ali Matijo Kovačića, ki mu je Ejup zabil gol prejšnji konec tedna.
Pravzaprav lahko vprašate kateregakoli čuvaja mreže, ki je kadarkoli igral proti Krki. "Ko na treningih vadim proste strele, ni nikdar nobenega v živem zidu. Nihče se ne upa postaviti pred žogo," je v šaljivem tonu razložil branilec Krke in pristavil: "Močan strel me krasi že vrsto let. Nekako mislim, da mi je prirojen. Seveda sem moral veliko trenirati, da sem ga uspel ukrotiti in da sem uspel žogo poslati v okvir vrat. Sicer moči svojega strela nisem nikdar izmeril, a to si zelo želim. Mislim, da se lahko po moči udarca primerjam z najboljšimi nogometaši v Evropi."
Nogometaš, ki od svojega rojstva živi na Otočcu, nam je zaupal še, kdo je bil njegov otroški idol. "Zmeraj sem želel posnemati Gerrarda, ki je imel odličen strel. Iz naših prostorov je med njimi tudi Mihajlović, ki je igral na položaju branilca, tudi po njem sem se zgledoval,« nam je še zaupal Ejup in za konec razkril zanimivost z golfa, ki je na Otočcu zelo popularen. »Golfa sicer ne igram, toda velikokrat grem na igrišče, si kupim tisti paket žogic, nato pa jih nabijam čim dlje. Jaz bi ves čas samo nabijal, to imam v krvi. Ali nogometno žogo ali pa golf žogico, ni pomembno," je opisal svoje občutke z golfa, v katerih je vidna njegova divja narava.
