Lahmov čudež: D kot disciplina, D kot dominacija

Bavarski velikan bo v okviru lige prvakov odigral derbi sredinega sporeda, in sicer se bo po presenetljivem porazu v Londonu pred natanko dvema tednoma tokrat z Arsenalom pomeril še na domačem igrišču.

V luči tega dvoboja je precej nepomembno, da je Bayern s seboj vzel popotnico v podobi prekinjenega niza desetih zaporednih zmag. Petkov remi 0:0 v Frankfurtu ne bi smel odigrati omembe vredne vloge, še v precej večji meri pa to velja za dejstvo, da je v finančni prestolnici Evrope eden od ustvarjalcev uspehov münchenskega velikana in nemške izbrane vrste Philipp Lahm storil prekršek ter zanj prejel rumeni karton.

Lahko se še tako potrudite, Lahmovega prestopka ne boste uspeli relevantno povezati s čimerkoli, kar je v tem trenutku pomembno bodisi za kontekst dogajanja v ligi prvakov bodisi za kontekst Bayernovega pohoda proti novemu državnemu naslovu. Morda bi s kakšnim malo verjetnim suspenzom lahko postal pomemben kdaj pozneje, a so možnosti tako zelo majhne, da niso vredne omembe, kaj šele pozornosti.

Je pa šlo za prekršek, ki je pomemben na povsem drugačen način in ki odmeva v povsem drugih sferah. Kar se je govorilo že v noči na soboto, so v zadnjih dneh potrdile tudi bolj natančne in bolj kredibilne statistične analize. Čeprav se v Nemčiji s tem sproti ni ukvarjal nihče in je bilo treba zadevo preverjati za nazaj, gre za neizpodbitno dejstvo. Lahm je v petek storil svoj prvi prvenstveni prekršek po več kot letu dni. Če smo povsem natančni, šlo je za prekršek po skoraj natanko 14 mesecih in po natanko 24 ligaških tekmah. In če tega podatka ne poznate ter ste pomislili, da govorimo o prekršku za rumeni karton, naj vas takoj ustavimo. Pozor, gre za kakršenkoli prekršek.

Četudi bi bil na Philippovem igralnem mestu navdušujoč že podatek o prvem rumenem kartonu, je šlo za prvi in zdaj edini prekršek v tem šokantno dolgem časovnem obdobju.

Nogometaš Eintrachta Stefan Aigner se lahko počuti zelo posebnega, kajti uspelo mu je izvesti akcijo, ob kateri je bil Lahm prisiljen narediti nekaj, česar ni naredil že celo večnost. Nasprotnika je potegnil za roko in si prislužil celo javni opomin rumene barve, predvsem pa je sodnik zapiskal prekršek in prekinil neverjeten niz. Seveda je 14 mesecev nekoliko pretiranih, kajti od lanskega septembra so se zgodili zimski in poletni premor ter Philippova dodatna odsotnost. Toda to izjemnosti dosežka ne spremni kaj dosti, kajti v vsakem primeru je zelo zgovoren že komaj dojemljiv podatek o 24 tekmah.

Nekateri celo trdijo, da se ga bomo čez leta spominjali na podoben način, kot se spominjamo znanega dejstva, da legendarni angleški napadalec Gary Lineker v celotni karieri na vseh ravneh ni prejel niti enega samega (ne rumenega ne rdečega) kartona. Čeprav bržkone ne gre za podvig takih razsežnosti, je vsekakor vreden vse pozornosti in vsega spoštovanja, pri čemer gre hvala tako na račun glavnega junaka zgodbe kot na račun njegovega moštva.

Lahm je eden najbolj discipliniranih nogometašev našega časa, zaradi česar je med drugim postal izbranec Josepa Guardiole, ki ga je kmalu po prihodu k Bayernu s položaja bočnega branilca premestil na položaj organizatorja igre na sredini zvezne vrste. Skrajno zanesljiv mojster svojega posla se je izkazal kot zadetek v polno, njegov navdušujoč niz popolne čistosti pa nikakor ne govori o pomanjkanju borbenosti, temveč o brezmejni odgovornosti, na katero se je mogoče zanesti z življenjem. Na drugi strani seveda govori tudi o dominaciji Bayerna v domačem prvenstvu, kjer Lahm ni pod takim pritiskom, kot bi bil v drugem prostoru in drugem času.

Če ste potrebovali ultimativen dokaz posesti žoge, prevlade in ukvarjanja s pletenjem lastnih napadov bolj kot s čimerkoli drugim, ste ga po potrditvi rekorda, ki je z vsem spoštovanjem do avtorja verjetno mogoč le v takih razmerah, nedvomno dobili.